Zemlja je zadihala. Onesnaženost zraka se je zaradi upočasnitve družbe zmanjšala na minimum, nekatere živali so hitro izkoristile mir v svojih okoljih. Delfini v Benetkah so bili sicer slaba šala, gre namreč za posnetek delfina v pristanišču Cagliari na Sardiniji in ne za Benetke, so razkrinkali posnetek pri slovenskem delfinjem društvu Morigenos in opozorili, da imamo delfine, ki pa res pridejo blizu slovenske obale. So pa po dolgih letih zadihali svež zrak denimo Parižani. Nekateri prvič. A vse to je le trenutek, kratek vdih v težki dihalni stiski, v katero smo pahnili planet. Je lahko obenem tudi priložnost?
Najprej podatki. Evropska okoljska agencija poroča o okoli 50-odstotnem padcu koncentracij škodljivega dušikovega dioksida (NO2), ki ga večino proizvede promet. V Milanu se je povprečna koncentracija NO2 znižala za 21 odstotkov, v Bergamu za 47 in v Rimu za 35 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Iz Barcelone, Lizbone in Madrida poročajo o okoli 50-odstotnem znižanju vsebnosti NO2 v zraku. Enak vpliv ima zmanjšanje prometa tudi na slovenska mesta. V Ljubljani se je tako koncentracija NO2 v povprečju znižala za 47 odstotkov, v Mariboru pa za 43, poroča Slovenska platforma za trajnostno mobilnost. Drugače je z izpusti ogljikovega dioksida, glavnega podnebnega škodljivca. Ta vztraja v ozračju dolgo, pravi Matjaž Česen z Instituta Jožef Stefan: "Karantena nima bistvenega vpliva na koncentracije ogljikovega dioksida, se je pa občutno zmanjšalo izpuščanje dodatnih emisij v ozračje, vendar tega še ne znamo oceniti, ker za to potrebujemo podatke o rabi energije in drugih aktivnostih za procese, kjer emisije ogljikovega dioksida nastajajo. Prvi podatki, ki bodo omogočali ocene, bodo na voljo čez kakšna dva meseca."
Pri emisijah prašnih delcev so učinki opazni takoj, saj jih lahko izmerimo z inštrumenti v realnem času. "Je pa res, da ima velik vpliv na koncentracije, ki jih merimo z inštrumenti, tudi vremenska situacija. Zato je treba biti pazljiv pri interpretaciji sprememb," svari pred pretiranim navdušenjem Česen.
Imamo nekaj, česar London in New York nimata
Da trenutni podatki o izboljšanju škodljivih okoljskih parametrov, ki jih sicer sproduciramo ljudje, niso prav velika tolažba, opozarjajo mnogi. Po izračunih ameriških klimatologov bi se šele desetodstotno globalno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, ki bi trajalo celo leto, poznalo tudi pri meritvah ogljikovega dioksida v atmosferi. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj: "Pri teh podatkih gre za lokalne pojave, Milano, Wuhan, Ljubljanska kotlina - seveda se je tukaj popravila kvaliteta zraka, morda je bolj čist kakšen potoček. Ko gre za globalne probleme, kot so podnebne spremembe in izgubljanje biodiverzitete, pa se prav nič ne pozna. Če si problem ustvarjal sto let, ga ne moreš v mesecu popraviti. Ni slabše, pa tudi boljše ne." Je pa globoka kriza jasen pokazatelj, da smo proti naravi še vedno zelo nebogljeni. Ali bolje, proti okolju, ki ga je spremenil človek. Prav vse večje grožnje sedanjega časa izhajajo iz našega odnosa in ravnanja z okoljem. Novi koronavirus najverjetneje ne bi odkril človeške populacije, če ne bi bilo nelegalne trgovine s prostoživečimi živalmi. Zoonoze predstavljajo 75 odstotkov vseh poznanih nalezljivih bolezni, letno pa ubijejo milijone ljudi, so izračunali pri Organizaciji združenih narodov. Kitajska je sedaj k sreči napovedala oster boj proti trgovini z divjimi živalmi. Krize v živinoreji, kot je še vedno aktualna prašičja kuga, so posledica intenzivne vzreje živali, potem so tu še spremenjeni vremenski vzorci s požari in zmrzaljo, ki so posledica spremenjenega podnebja ... Narava nam vrača levi kroše, ki smo ji ga zadali sami, pri tem pa ji pomagamo z življenjskim slogom. Kajfež Bogatajeva: "Življenjski slog je pravzaprav povzročitelj vsega, kar se nam dogaja. Živimo lahkotno, brezbrižno, globalno, ni nam več mar, kaj od kod pride. Ne gre le za potrošništvo, ampak tudi za občutek premoči nad naravo, češ, mi zmoremo." Sedaj primerjamo bolj prizadete države od manj prizadetih in pri tem klimatologinja izpostavi tudi povezavo med stopnjo prizadetosti in sposobnostjo obrambe države: "Slovenija je tukaj dobra. Naš sistem civilne zaščite deluje zelo dobro. Pa naj gre za poplavo ali potres. Če ti dobro poskrbiš za odpornost proti naravnim nesrečam, si bolj odporen tudi proti drugim problemom, denimo zdravstvenim. In obratno seveda, če imaš dobro zdravstveno službo, je to velika podpora ob okoljskih nesrečah, denimo vročinskem valu, ob katerem je lahko prizadetih tisoče ljudi. Ti sistemi reakcij so zelo pomembni, država mora imeti močno, zaupanja vredno javno institucijo, če se želi uspešno soočati s krizami, pa naj bodo okoljske ali zdravstvene. V Sloveniji se to vidi še bolj, ker imamo iste obraze - ko vidiš in poslušaš Srečka Šestana, si pomirjen, ne glede na to, ali govori o maski ali o poplavi. In to, kar imamo, je neprecenljivo. Tega nimata niti New York niti London in danes sta veliko bolj na kolenih kot mi. Po krizi je nujno ohraniti in gojiti stvari, ki nas sedaj rešujejo. Imamo sistem civilne zaščite, kot ga nima nihče v Evropi, dajmo ga nadgraditi tako, da bo enako dober ob poplavi kot ob virusu. Seveda velja tudi za javno zdravstvo, ki pri nas deluje dobro, sicer bi imeli še večjo katastrofo, pa tudi za znanost in stroko. Samo tako lahko gojimo odpornost družbe, kar nam bo prišlo še kako prav."
Ko vidiš in poslušaš Srečka Šestana, si pomirjen, ne glede na to, ali govori o maski ali o poplavi
Vsak mesec imamo krizo
Podnebne spremembe dosledno rušijo dosedanji red. Nedavni mraz ni za ta letni čas nič neobičajnega, težava je, ker je bila zima toliko pretopla. Naravni cikli se rušijo, kar pomeni težave, lubadarja ne bi bilo nikoli toliko, če ne bi bilo tako toplo. "Te povezave ljudje velikokrat spregledajo, pa imamo čisto vsak mesec težave zaradi podnebnih sprememb. Januarja ni bilo smučanja, sedaj je pozeba in imajo škodo kmetje. Vsak mesec ima nekdo majhno krizo, a mnogi tega ne znajo dati na skupni imenovalec," pravi Kajfež Bogatajeva.
Državo in njene sisteme smo v času koronakrize izklopili. Kako jih priklapljati nazaj? To je morda priložnost za nove smeri razvoja. "Smo na prelomni točki. Okoliščine so nam ponudile eksperiment, ki si ga sicer nikoli ne bi mogli privoščiti. Kupujemo manj, ločujemo med tem, kaj res potrebujemo, in tem, kaj samo hočemo imeti. To sedaj vsaka družina zna. Še pred mesecem se nam je zdelo, da krvavo potrebujemo tiste čevlje in še en avto, danes pa ugotovimo, da pravzaprav potrebujemo masko. Iz tega se je treba učiti. Premisliti, kaj res potrebujemo, ne da bi pri tem uničili gospodarstvo. Se moram res pet dni na teden voziti v službo? Morda sta dovolj dva dneva, sicer pa delam od doma, kar pomeni veliko manj avtomobilov na cesti, manj izpustov. Gorje, da se ne bi več videli, ampak veliko stvari se da početi drugače," pravi znanstvenica in jasno pove, da ima sedaj večino niti v rokah politika. Kdo bo sedaj dobil paket pomoči? Avtoprevozniki, TEŠ ali pa bo šel za oživitev gradbeništva v obliki toplotne sanacije stavb. "Lahko sklenemo nov Marshallov deal, da se toplotno izolira večina stavb v Sloveniji, prešola se ljudi in zažene investicije. Temu dodamo še pravilo, da je pri prenovi obvezna uporaba lesa, in tako spodbudimo še lesarsko industrijo. Vse to se da postoriti. Enako je s kmetijstvom. Lahko sprejmemo take ukrepe ali pa namenimo denar avtoprevoznikom in spodbujanju letalskih firm. Sedaj je čas, da se demokratično pogovorimo o teh paketih, o scenarijih A, B in C. Razumem, da se ne moremo demokratično pogovarjati o maskah in zapiranju trgovin, ki ga je bilo treba opraviti čez noč. O paketih pomoči pa se lahko pogovarjamo in vprašamo ljudi, kaj si želijo. To je sedaj odvisno od politike, EU in ljudi. In če se tako dogovorimo, lahko novi evropski zeleni dogovor naslavlja tudi reševanje krize po koronavirusu. V Sloveniji bo potreben konsenz na levi in desni in morda je to lahko ravno vrednota doma, hiše, stanovanja, ki je pri nas močno prisotna."
Brez brezglavega napajanja
Zgodovina nas uči, da je nenadna kriza le redko priložnost za tehtne razmisleke, če ti niso potekali že prej. S stališča okoljske in podnebne problematike smo na srečo le korak naprej in ni razloga, zakaj se ne bi odziv na zdravstveno krizo, pogojeno z novim koronavirusom, uravnal s prepotrebnim odzivom na tudi druge, hkrati odvijajoče se krize, kot je podnebna, se strinja Nina Štros iz Greenpeacea v Sloveniji.
Če si problem ustvarjal sto let, ga ne moreš v mesecu popraviti
Epidemija ne sme postati izgovor za krčenje okoljskih pravil
Kakšne so prve napovedi in ali ocenjuje, da bo nova vlada pri vnovičnem zagonu gospodarstva upoštevala tudi okoljske faktorje? Ali lahko pride celo do nasprotnega - še večjega rahljanja okoljskih predpisov zavoljo vnovične gospodarske rasti? Že v predkrizni koalicijski pogodbi je namreč nekaj znakov, ki kažejo v to smer. "V trenutni situaciji je zelo težko napovedati, kam se bodo stvari razvijale v Sloveniji, a glede na to, da smo del večje evropske družine, in na signale, ki prihajajo iz Evropske komisije in unije, je za pričakovati in zahtevati, da bo nedavno objavljeni evropski Novi zeleni dogovor usmerjal bodočo naložbeno strategijo unije in Slovenija pri tem ne bi smela biti nobena izjema. Vsaka kriza je tudi priložnost, da se stvari, ki so prej izgledale nemogoče, dejansko izvedejo veliko hitreje in se izgovore postavi pred zaprta vrata.
Prav tako trenutna situacija vladi ne bi smela dati bianko menice, da popolnoma zapostavi že sprejete okoljske in podnebne zaveze kot tiste, katerim smo izrazili podporo, kot je recimo potreba, da si EU zada bolj ambiciozne podnebne cilje. Pretekle izkušnje, predvsem pri reševanju krize leta 2008, so dober opomnik, da moramo delovati skupaj, da bi dejansko postavili korist ljudi in javnega dobrega pred koristi kapitala oziroma političnega kupčkanja. Epidemija ne sme postati politični izgovor za krhanje okoljskih standardov, kar je lahko pogosto zavito v govor o odpravljanju administrativnih ovir in krajšanju postopkov," pravi Štrosova. A po svetu se že dogaja tudi to. Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) je med izbruhom koronavirusa suspendirala izvrševanje okoljskih zakonov in s tem korporacijam sporočila, da jih ne bodo doletele sankcije za onesnaževanje zraka ali vode prebivalcev ZDA. Na primer, naftne rafinerije ne bodo primorane poročati o svojih rakotvornih emisijah benzena in jih zmanjšati. Nina Štros: "Kar vemo zagotovo, je, da bo treba skrbno spremljati dejanja vlade in ministrstev, da se epidemija ne izkoristi za krhanje okoljskih standardov in zaviranje boja s podnebno krizo. Vloga in obstoj nevladnih organizacij sta pri tem bistvena."
