(KDO JE REKEL BOBU BOB) dr. Boris Kolar: Verjamemo v tisto, kar želimo verjeti

Avtor več romanov, ki se nima za pisatelja, pisateljevanje je služba, pravi, sam se ima za pisca zgodb, še bolj za njihovega občudovalca. Njegova služba je torej drugje - kot ekolog in ekotoksikolog je zaposlen v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru, a že od otroštva ga je vleklo tudi v družboslovje, v zgodbe, k zgodovini, bil je tudi Večerov kolumnist.

Ko sta se pred več kot desetimi leti z ženo s potovanja po francoski obali vračala čez francoske Alpe, sta v neki vasici kupila tako "brezzvezen" sir, da se je Kolarju zazdelo, da mora biti nekaj za tem. Res je bilo, našel je zgodbo o prekletem vinu, škofu Yvesu in posebnem avignonskem mostu, ki se je kar naprej podiral. To je zgodba, ki poganja njegov roman O vinu, kozah in drugih prevarah, ob izidu katerega smo s Kolarjem sedli k intervjuju. 

Z natančnostjo znanstvenika se je lotil veroslovja, fanatizma in mistike srednjega veka ter s tem našel pot vse do Kobarida, kjer je v 13. stoletju živela staroverska skupnost Tročanov. Prevare poganjajo svet, je zapisal v knjigi, bob pa je izrekel v razmisleku o tem, katerim prevaram verjame sodobni človek. Svet srednjega veka, ki ga opisuje v knjigi, namreč v moralno-duhovnem smislu ni drugačen od današnjega, je dejal. "V 12. stoletju so se namreč dogajali grozni pomori, zažigali so mesta in ljudi v njih. Naenkrat smo priča točno temu. V Gazi, v Ukrajini in pred dvema desetletjema v Sarajevu. Srednjemu veku je sledilo človeško prebujenje v renesansi, razsvetlitev, humanizem. Danes se zdi, kot da so šla ta obdobja v prazno. Verjamemo v tisto, kar želimo verjeti, tako kot takrat." In to je grozljivo spoznanje, je zaključil Kolar.