Madžarske investicije in interesi: Rdeče-belo-zelena železnica do morja

O Madžarski in z njo povezanih poslih se v slovenski javnosti še nikoli ni toliko govorilo kot v zadnjih letih. Na eni strani je razlog za to politika madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána in njegove povezave z največjo stranko trenutne vladne koalicije v Sloveniji SDS. Na drugi strani pa je v ekspanziji tudi madžarsko gospodarstvo, kar je v nekaterih primerih prav tako posredno povezano z vladajočimi strukturami madžarske države.

Med bolj odmevnimi v javnosti so zadeve, ki so plod načrtovanega meddržavnega sodelovanja. Gre za velike infrastrukturne projekte, ki bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj in vlogo obeh držav v širši evropski perspektivi. Pri omenjenih projektih ne gre izključno za osebno navezo Orbána in predsednika slovenske vlade Janeza Janše, saj se je v času, odkar je od leta 2010 na Madžarskem vnovič na oblasti Orbán, v Sloveniji zamenjalo že več vlad različnih političnih usmeritev. Gotovo pa je med Orbanom in Janšo ter njunima krogoma vez najtrdnejša.

A spomnimo: leta 2016 sta madžarski zunanji minister Péter Szijjártó in tedanji slovenski predsednik vlade Miro Cerar slovesno odprla novozgrajeno elektrificirano železniško progo Pragersko-Hodoš, ki sta jo označila za začetek tesnejšega povezovanja med državama na več področjih. Med drugim na področju energetike, kar se je začelo letos z zagonom 150 milijonov evrov vrednega projekta gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince tudi uresničevati. Na seznamu prioritetnih projektov aktualne slovenske vlade je tudi gradnja plinovoda Pince-Kidričevo. "Tako da bosta naši državi v vseh pogledih tesno skupaj, kar bo dobro za ljudi na obeh straneh meje, s tem postaja slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno," je na slovesnosti povedal Cerar. Že takrat se je pogosto govorilo o sodelovanju Madžarov pri gradnji drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, saj je koprsko pristanišče bistvenega pomena za madžarsko gospodarstvo, prav tako je za Luko Koper Madžarska drugi najpomembnejši zaledni trg, za katerega pretovorijo dva milijona ton tovora letno. Takratni vladi sta se tudi dogovorili o načinu sodelovanja pri izvedbi projekta, a so se Madžari kasneje, ko je vodenje vlade v Sloveniji prevzel Marjan Šarec, ministrstvo za infrastrukturo pa Alenka Bratušek, iz teh načrtov umaknili. Kot kaže, se bodo kmalu spet vrnili (skozi velika vrata).

Načrti za vrnitev Madžarov razburjajo

Vlada je namreč pred kratkim državnozborskemu odboru za zunanjo politiko poslala pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom. Poslanec Nove Slovenije in član omenjenega odbora Jožef Horvat pojasnjuje, da gre za dogovor, ki je zelo podoben tistemu iz časa Cerarjeve vlade, ko je sam predsedoval zunanjepolitičnemu odboru, je pa po njegovih besedah manj širokogruden do Madžarske od takratnega. V osnovi gre ponovno za predlog lastniškega vstopa Madžarov v družbo 2TDK, a bi tokrat po besedah Horvata imeli manjši poslovni delež. Pri tem potrjuje, da bi bil predlagan madžarski vložek v osnovni kapital družbe 200 milijonov evrov. Omenjeni sporazum predvideva tudi madžarski najem večjih površin logističnih kapacitet na Obali, a Horvat opozarja, da je vprašanje, kako se bodo poslanci odločili v zvezi s tem, saj je bila ta zadeva sporna že v času Cerarjeve vlade, ko je dobil predlog zgolj tesno večino na pristojnem državnozborskem odboru, ki mora po zakonu o zunanjih zadevah potrditi tovrstne meddržavne sporazume, preden jih podpišejo. Pri tem Horvat napoveduje, da bodo v Novi Sloveniji zahtevali dodatne podatke in vse parametre, ki bodo sestavni del pogodbe. Dokument je še vedno interne narave, zato nekatere podrobnosti glede družbene pogodbe, ki bi urejala nadaljnje delovanje 2TDK, še niso znane. Po zaključku dokapitalizacije, pri čemer bi šlo za postopna vplačila do leta 2026, bi osnovni kapital družbe znašal 522 milijonov evrov, od katerih bi torej Slovenija zagotovila 322 milijonov.

Železnica kot politični projekt

Horvat se pri tem kot zaveden Prekmurec sprašuje, kaj bo od tega imela regija, iz katere prihaja, zato si prizadeva za vzpostavitev zalednega terminala Luke Koper v občini Beltinci: "Sicer bomo imeli Pomurci od tega samo več vlakovnih kompozicij, nič drugega." Gre za namere, ki so stare več kot deset let, njihovo oživitev pa je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, sicer prav tako kot Horvat član Nove Slovenije, že junija letos predstavil pomurskim županom. Luka Koper je že leta 2008 kupila 65 hektarjev zemljišč v Lipovcih in Bratoncih ter ustanovila tudi posebno družbo Logis-Nova, ki z njimi upravlja, a danes ta zemljišča v naravi predstavljajo njive, saj so v Luki Koper kasneje zaradi globalne gospodarske krize od teh načrtov odstopili.

Pri tem se zadeva ne ustavi, saj je Vrtovec hkrati z logističnim projektom napovedal oživitev še enega propadlega projekta, gradnjo železniške proge Beltinci-Lendava-Rédics. A ta projekt ima težavo, že leta 2018 je namreč slovensko-madžarska študija ugotovila, da z ekonomskega vidika ni upravičen. Kljub temu bi lahko zaobšli tudi to težavo. Kot so pred kratkim na naše poizvedovanje pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, bi lahko država gradnjo omenjene proge razglasila za nacionalni strateški projekt in na podlagi tega progo zgradila ne glede na ekonomsko upravičenost.

Konec drgnjenja pričakujejo tudi v Budimpešti

Madžarov pa ne zanimajo samo železnice, temveč tudi ceste. Kot je razvidno iz javno dostopnih zapisov lobirancev o stiku z lobisti pri Komisiji za preprečevanje korupcije, je konec oktobra madžarski veleposlanik v Sloveniji Andor Ferenc Dávid obiskal državno družbo za avtoceste (Dars), kjer je predlagal, naj na Darsu razmislijo, da bi se javno naročilo za vzpostavitev e-cestninjenja za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase, gre za tako imenovano e-vinjeto, spremenilo tako, da bi bilo sprejemljivo za čim širši krog ponudnikov, tudi iz Madžarske. Kot je še mogoče prebrati v podrobnejših podatkih o namenu in cilju lobiranja, je Dávid pri tem povedal še, da bi se madžarska družba, katere imena ni navedel, z veseljem prijavila na razpis, vendar naj bi bil ta po njihovem mnenju pripravljen tako, da se zaradi nezmožnosti sodelovanja nanj najverjetneje ne bo prijavila nobena družba, ki sicer v Evropi ponuja te storitve. Dars od julija letos vodi Valentin Hajdinjak, sicer tudi podpredsednik Nove Slovenije. Uvedba e-vinjete je eden bolj izpostavljenih projektov ministra Vrtovca, ki je avgusta na družbenem omrežju napovedal, da naj bi jo začeli uporabljati decembra 2021, s čimer bo, kot je zapisal, konec drgnjenja vinjet z vetrobranskih stekel.

Na levici zaskrbljeni

Na drugem političnem polu kot Horvat je pomurski poslanec Dejan Židan iz vrst Socialnih demokratov, ki načrte slovenske vlade označuje za tvegane, ker so po njegovem mnenju povezani z geopolitičnimi interesi Madžarske. Židan sicer ne nasprotuje madžarskim investicijam v regiji in državi, kar je tudi javno izpostavil, ko je lani še v vlogi predsednika državnega zbora skupaj z madžarskim kolegom Lászlóm Kövérjem obiskal porabske Slovence in prekmurske Madžare. A je glede na navezo Orbánove in Janševe stranke zdaj zadeva drugačna, je prepričan: "Ne vemo, kakšen je operativni odnos med vladajočo madžarsko stranko Fidesz in SDS, saj je v ozadju ves čas prisoten strah, da Madžarom delajo usluge na račun naše države. Mi pa kot država ne smemo biti naprodaj." Strah v ozadju, ki ga omenja Židan, izvira tudi iz vlaganj madžarskih poslovnežev Orbánovega kroga v medije, povezane s SDS.

Tako je v družbi Nova hiša, v kateri nastajajo vsebine spletnega portala Nova24TV, poleg številnih vidnih članov SDS kot največji družbenik prisotna tudi madžarska družba Hespereia. Ta je skupaj z madžarskima podjetjema Ridikül Magazin in Okeanis prisotna tudi v lastništvu delniške družbe NovaTV24.SI, v okviru katere deluje televizija Nova24. Madžarski poslovnež Péter Schatz pa je preko podjetja R-Post-R večinski lastnik družbe Nova obzorja, ki izdaja SDS-ovo strankarsko glasilo Demokracija, Schatz je tudi eden od nadzornikov pri NoviTV24.SI. Pred kratkim je madžarska medijska hiša TV2 od Telekoma Slovenije kupila tudi Planet TV. Omenjeni vložki madžarskega kapitala so SDS omogočili vzpostavitev močnega medijskega ustroja.

Židan še pove, da podpira tuje investicije v nove proizvodnje, ki prinašajo delovna mesta, ne pa tudi investicij, ki lahko pomenijo strateško grožnjo: "Državno infrastrukturo strateškega pomena, kot so železnice ali Luka Koper, lahko sami razvijamo. Ne razumem, zakaj dajejo možnost nekomu, kot je Orbán, ki nam nenehno kaže zemljevide velike Madžarske in nam želi s tem na neki način že na simbolni ravni odvzeti Prekmurje, Ljubljana pa tega ne želi opaziti. Vse skupaj me spominja na čas pred 100 leti, ko so se lahko zavedni Prekmurci zanesli samo sami nase. Človek se res vpraša, zakaj to delajo." V Stranki Alenke Bratušek (SAB) opozarjajo, da bi bilo za državo ceneje, če bi gradnjo drugega tira financirala sama. Tako izpostavljajo, da bi v 45 letih ob predvidenih izplačilih dobička Madžarom to državo stalo 225 milijonov evrov več, kot če bi potrebnih 200 milijonov evrov zagotovila sama z zadolževanjem po nizki obrestni meri. V opozicijskih SAB, LMŠ, SD in Levici so zaradi tega že napovedali nujni sklic državnozborske komisije za nadzor javnih financ.

Prekmurje na tarči

Prekmurje ima sicer v madžarskih načrtih posebno mesto, saj gre za ozemlje, ki ga je pred 100 leti Madžarska izgubila na podlagi Trianonske pogodbe. Investicije, ki jih Madžarska izvaja na tem območju, temeljijo na strategiji o povezovanju madžarskega narodnega telesa, ki jo je Orbánova vlada zastavila že pred desetletjem. V prvi vrsti gre za povezovanje z zamejskimi Madžari na območjih nekdanjega madžarskega državnega ozemlja, ki jih je država izgubila po prvi svetovni vojni. A Madžari pri tem ne računajo več samo na nacionalni sentiment, temveč so se zadeve lotili premišljeno in dolgoročno, povezovanje nacionalnega telesa tokrat prihaja pod krinko gospodarskega razvoja. V ta namen sodijo poleg madžarskih vlaganj v lendavsko nogometno akademijo tudi sredstva za razvoj gospodarstva na dvojezičnem območju, zaradi katerih je lendavska občina prej omenjenemu madžarskemu zunanjemu ministru Szijjártu letos podelila naslov častnega občana. "Predlog so podprli tudi tisti občani, ki so prejeli madžarska razvojna sredstva, za kar ima Szijjártó velike zasluge, saj je prav on predlagal ta ukrep. V zadnjih treh letih je tako v regijo prišlo več kot sedem milijonov evrov," je ob tem povedal lendavski župan in član SDS Janez Magyar, ki je pred poklicnim vstopom v politiko uspel na poslovnem področju kot lastnik trgovin Hungarikum, v katerih prodajajo madžarska živila. V kontekstu krepitve madžarskega vpliva v Pomurju lahko vidimo tudi vstop madžarskega sklada Comitatus v lastništvo Term Lendava, ki so bile pred tem v lasti Save Turizma.

Zanimanje za slovenski trg naftnih derivatov

Nedaleč od železniške postaje v Murski Soboti, kjer so se na omenjeni slovesnosti leta 2016 srečali predstavniki madžarske in slovenske vlade, se na mestu porušene stavbe nekdanje kirurgije dviga nov poslovni objekt. Postavlja ga ptujsko gradbeno podjetje Drava za vnaprej znanega dolgoročnega najemnika. Čeprav tega v družbi še niso potrdili, naj bi bila to nova poslovna stavba družbe MOL Slovenija. Gre za madžarskega naftnega giganta, ki se na širšem območju srednje Evrope bori za prevlado z avstrijskim OMV-jem, slovenska veja MOL-a pa je formalno v lasti družbe MOL Slovenija Downstream Investment s sedežem v Amsterdamu. V Sloveniji se družba že več let počasi, a vztrajno širi tako z organsko rastjo kakor tudi s prevzemi družb Eni Slovenija (Agip) in Tuš Oil, s čimer so zavzeli že desetodstotni delež na slovenskem trgu naftnih derivatov. V družbi se strateško pripravljajo na obdobje po fosilnih gorivih, tako do leta 2030 glede na globalne trende mobilnosti načrtujejo preoblikovanje v kemijsko korporacijo, na področju maloprodaje pa bodo črpalke, ki jih v Sloveniji v celoti upravljajo preko franšiznega modela, prevzemale vlogo središč integriranih storitev različnih vrst, v katerih bo tudi vedno več polnilnic za električne avtomobile. Torej želijo biti v Sloveniji še dolgo zatem, ko bo začela občutno padati prodaja bencina in dizla, kar se bo po analizah družbe zgodilo v približno desetih letih.

Operacija Petrol - v teku?

Glavna tarča MOL - družbe, ki se je v regiji sicer že zapletla tudi v nekaj škandalov, spomnimo le na hrvaški primer z Ivom Sanaderjem - je že dolga leta seveda Petrol. Madžari so o tem skrivnostni, a znano je, da znajo biti potrpežljivi, čakajo ugodno gospodarsko-politično konstelacijo. S prihodom tretje Janševe vlade se je po mnenju več poznavalcev, insajderjev gospodarsko-političnih zakulisij, okno priložnosti ponovno odprlo. Največja lastnica Petrola je država, ki ima sama ali prek povezanih podjetij v lasti približno tretjino delnic. A največja zasebna lastnica Petrola je slovaško-češka finančna skupina J&T, ki obvladuje okoli 13 odstotkov delnic prek fiduciarnega računa pri praški banki Češkoslovenska Obchodni bank. Že več let so v obtoku špekulacije, da delnice drži za končnega kupca - MOL. Če ne upoštevamo deleža, ki ga prek Cipra obvladuje J&T, je v rokah vlagateljev, skritih za fiduciarji, več kot desetina delnic celotnega lastništva Petrola, pri čemer še posebej bode v oči neznani vlagatelj, ki ima Petrolove delnice v vrednosti slabih 40 milijonov evrov parkirane pri madžarski banki OTP v Zagrebu. Skupina J&T je sicer že sodelovala pri MOL-ovih energetskih poslih v regiji.

Predmet ugibanj je ves čas tudi slabih deset odstotkov Petrola, ki ga prek več podjetij obvladuje podjetnik Dari Južna, sicer poznan kot zaveznik, prijatelj okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Južna je za Večer pred kratkim, ko je hkrati z Vizjakom dokupoval delnice Petrola, ponovno zanikal, da bi delež prodajal. Da Janševa vlada prevzema nadzor nad Petrolom, kaže tudi napoved nove sestave nadzornega sveta, v katerega je med drugimi predlagan Aleksander Zupančič, vodja Vizjakovega ministrskega kabineta, čeprav je Vizjak zaradi poslov s Petrolovimi delnicami pod drobnogledom Agencije za trg vrednostnih papirjev. Kar je še en manever za zgodovino nespodobnih, arogantnih slovenskih političnih intervencij v korporativno upravljanje.

Skupščina Petrola bo tik pred novim letom. S tem naj bi "operacija Petrol", povezana z interesi MOL, dobila novo dinamiko, pospešek. Nadaljnjo širitev J&T so doslej sicer onemogočale zakonodajne in statutarne ovire, ki povečanje deleža prek 25 odstotkov pogujejo s soglasjem vlade. Tako določajo Energetski zakon, Zakon o izvrševanju proračuna in statut Petrola. Z Janševo vlado naj bi, kot rečeno, nastopili drugačni časi in večja naklonjenost naslednjim krogom privatizacije Petrola. Vrednost Petrola in s tudi potencialnega zaslužka delničarjev bi sicer lahko okrepila nedavna odločitev vlade o popolni deregulaciji cen naftnih derivatov, kar trgovcem omogoča samostojno določanje prodajnih marž.

Prestolnica in banke

Med Prekmurjem in Primorsko gre železnica skozi slovensko prestolnico Ljubljano, kjer se Madžarom prav tako obeta velik posel, povezan z železnico. Gre za projekt gradnje ljubljanskega potniškega centra, v javnosti znanega pod imenom Emonika. Medtem ko bodo javni del projekta, ki zajema gradnjo nove železniške in avtobusne postaje, izvedle slovenska država in Slovenske železnice, bo madžarska bančna skupina OTP v gradnjo poslovnih prostorov in nakupovalnega središča vložila 250 milijonov evrov. Hkrati je Janša na nedavnem srečanju z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem podprl ureditev tirne infrastrukture ljubljanske železniške postaje s poglobitvijo tirov. Tako nov potniški center kot nadgradnja ljubljanskih železniških postaj sta tudi na seznamu prioritetnih vladnih projektov za okrevanje gospodarstva po epidemiji koronavirusa. OTP bo v projektu sodelovala preko družbe Mendota invest, ki je registrirana v Grosuplju in je v lasti nepremičninskega sklada OTP. A precej bolj kot za Emoniko, je verjetno OTP, v kateri je sicer skoraj 70 odstotkov lastništva v rokah tujih vlagateljev, zainteresirana za to, da bi postala pomemben igralec na slovenskem bančnem trgu, na katerega je že vstopila lansko leto s prevzemom SKB banke, ki jo je prodal francoski Societe Generale. OTP se je potegoval za nakup NKBM, a je bil pri tem uspešnejši ameriški finančni sklad Apollo Global Management. A ta ni strateški lastnik, saj po zaključku integracije Abanke v NKBM sčasoma načrtuje lastniški umik, takrat bi se lahko kot interesent za nakup spet pojavil OTP, kar glede na siceršnjo širitev banke v regiji v zadnjih letih ne bi bilo presenečenje. A glede na to, da s konsolidacijo Nove KBM in Abanke (že prej pa tudi pripojitvijo PBS in KBS oziroma nekdanje slovenske izpostave banke Raiffeisen), nastaja velika bančna skupina, bi bili nadaljni prevzemi OTP gotovo pod skrbnim drobnogledom regulatorjev bančnega trga in konkurence. 

Po številkah sodeč Madžarska še vedno ne sodi med najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije, a se blagovna menjava, ki je leta 2018 presegla dve milijardi evrov, počasi krepi. Vsi omenjeni projekti in posli pa kažejo, da bi lahko ostali državi na več področjih povezani še dolgo zatem, ko ju več ne bosta vodila Janša in Orbán.