Urban Červek
V času programa Apollo, ko je ameriška vesoljska agencija Nasa razpolagala s skoraj neomejenim proračunom, njen vesoljski program pa je bil eden od temeljev takratnega strateškega tekmovanja s Sovjetsko zvezo, si gotovo niso predstavljali, da bodo čez 50 let za prevoz astronavtov v vesolje morali najemati storitve zasebnega podjetja (ali, še huje, ruskih kolegov).
A to so dejstva; od upokojitve vesoljskega čolnička (Space Shuttle) leta 2011 Nasa nima več svojih kapacitet za pošiljanje astronavtov v zemljino orbito (kaj šele kam dlje). Od takrat so za prevoz ljudi v vesolje povsem odvisni od ruskega sistema Sojuz, razvitega še globoko v času Sovjetske zveze, katerega osnova pa je bil celo nikoli realiziran sovjetski program za pristanek posadke na Luni.
Odvisnost od Rusov naj bi se kmalu končala, saj je ameriško zasebno podjetje Space X zvezdniškega poslovneža in futurista Elona Muska letos spomladi uspešno preizkusilo svoje plovilo Crew Dragon (Zmaj s posadko) za prevoz ljudi do Mednarodne vesoljske postaje, prvič seveda brez človeške posadke. Po analizi podatkov in pripravi posadke bo po načrtih še letos sledila prva prava misija z ameriškim plovilom v vesolje. Slabih deset let po upokojitvi plovil Space Shuttle bodo torej Američani po pričakovanjih znova lahko samostojno potovali v vesolje.
Bezos vidi modro Luno
Space X pa je le eno od zasebnih podjetij, ki imajo z vesoljem velike načrte. Prelomna je njihova tehnologija ponovne uporabe pogonske rakete Falcon (Sokol), ki se samodejno vrne na zemljo in mehko pristane na prav tako samodejni morski ploščadi, ker bistveno poceni vesoljske polete, saj ni treba vsakič zgraditi nove rakete za pot v vesolje. Musk poletov na Luno sicer ne načrtuje, saj je njegov cilj razvoj medplanetarnega potovanja in pristanek ljudi na Marsu, kjer naj bi ustanovili samooskrbno človeško kolonijo. Lani so za veliko pozornosti poskrbeli s prvo uspešno izstrelitvijo najmočnejše nosilne rakete vseh časov Falcon Heavy (Težki sokol), ki je v vesolje ponesla Teslin avtomobil z v vesoljsko obleko oblečeno lutko.
Z vesoljem ima velike načrte tudi lastnik Amazona in najbogatejši zemljan Jeff Bezos. Njegovo podjetje Blue Origin letos načrtuje prvi polet plovila s človeško posadko v vesolje, maja letos pa je Bezos napovedal tudi pristanek sonde Blue Moon (Modra Luna) na Luni do leta 2024.
Rusi bi nadoknadili zamujeno
Pravi pionir zasebnih vesoljskih poletov pa ni Američan, ampak razvpiti britanski poslovnež in avanturist Richard Branson, ki je svoje podjetje za vesoljske polete Virgin Galactic ustanovil že davnega leta 2004, lani pa jim je končno uspel polet dveh pilotov do roba vesolja in nazaj. Drugače kot njegovi konkurenti Virgin ne uporablja klasičnih navpično stoječih nosilnih raket, ampak dvostopenjski sistem posebnega nosilnega letala (WhiteKnightTwo - Beli vitez dve), ki manjše vesoljsko plovilo na raketni pogon dvigne čim višje, od tam pa slednje na raketni pogon poleti do vesolja.
