Na čigava vrata so v mandatu Janševe vlade potrkali lobisti?

Podpredsednika vlade Mateja Tonina je na obrambnem ministrstvu konec letošnjega januarja obiskal predstavnik zavarovalnice Vzajemna. Glavna tema pogovora s Toninom so bili ukrepi za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu. "Slovensko zdravstvo je najpomembnejši družbeni podsistem, kar je še bolj razkrila epidemija koronavirusa. Za ureditev razmer v zdravstvu je pomembno najširše zavedanje odločevalcev in vseh interesnih skupin," pojasnjujejo v Vzajemni in dodajajo, da si ves čas odgovorno prizadevajo za sistemske rešitve, ki bi uredile razmere v zdravstvu. Osnovno dejavnost Vzajemne predstavljajo dopolnilna zavarovanja, zaradi česar tako kot druge zdravstvene zavarovalnice nasprotuje ukinitvi oziroma preoblikovanju tega zavarovanja, kar bi sicer predstavljalo eno od pomembnejših reform financiranja javnega zdravstvenega sistema.

Kmetijski minister Jože Podgoršek in državni sekretar Anton Harej sta se na kmetijskem ministrstvu maja udeležila sestanka s predstavnikom podjetja Linea Media, ki se ukvarja s posredovanjem oglaševalskega prostora. Lobist je želel, da se iz predloga sprememb in dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih umakne prepoved postavitve reklamnih panojev na kmetijskih zemljiščih. Na ministrstvu pojasnjujejo, da predlog sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih določila o prepovedi postavljanja reklamnih panojev na kmetijskih zemljiščih ne vsebuje več, ker da je bila v času javne razprave in medresorskega usklajevanja sprejeta odločitev, da bo postavitev reklamnih panojev v prostor urejala prostorska zakonodaja. Ob tem so dodali, da že veljavni zakon prepoveduje postavitev omenjenih panojev na kmetijskih zemljiščih.

Najbolj na udaru, a prijavili malo stikov

Prej omenjena lobistična stika predstavljata dva zapisa lobirancev od 729 (en zapis lahko poroča o več lobističnih stikih), ki so jih v obdobju od prvega januarja do desetega junija letos prejeli na protikorupcijski komisiji (KPK). Pregledali smo več tisoč prijav stikov med lobisti ter javnimi uslužbenci in funkcionarji v aplikaciji Erar v času aktualne vlade Janeza Janše. Pod drobnogled smo vzeli tudi ministrstvo za zdravje, ki je bilo v obdobju epidemije covida-19 zagotovo eden od najbolj izpostavljenih resorjev. Če bi sklepali, da je bilo zdravstveno ministrstvo v tem času zaradi velikih javnih naročil, spomnimo samo na milijonski posel s hitrimi testi na covid-19, ki ga je na razpisu konec lanskega leta dobilo razvpito podjetje Majbert Pharm, tarča najrazličnejših interesnih skupin, prijave lobističnih stikov kažejo ravno nasprotno sliko.

Na ministrstvu so namreč v obdobju od 11. junija 2020, ko so prijavili prvi tovrstni stik v času Janševe vlade, do 10. junija letos, ko so poročali o zadnjem, prijavili manj kot 30 lobističnih stikov, pri čemer so nekateri del istih srečanj, v drugih primerih pa gre zgolj za dopise, ki so bili poslani prek e-pošte. Da na ministrstvu o lobističnih stikih KPK poročajo z zamudo ali šele po tem, ko za določene obiske izvedo novinarji, je pokazala zapoznela prijava obiska direktorice farmacevtske in biotehnološke družbe Biogen Pharma Nataše Jenčič. Ta se je na ministrstvu mudila sredi maja, o srečanju pa so na ministrstvu KPK poročali šele v začetku junija, ko je o tem pri njih poizvedovala novinarka Dela.

"Prijava lobističnega stika je bila nato izvedena, tema sestanka sta bila presajanje novorojenčkov in zdravljenje," pojasnjujejo na ministrstvu, ki ga vodi Janez Poklukar. Glede na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije bi morali o stiku z Jenčičevo poročati v osmih dneh. Na vprašanje, ali spoštujejo veljavno protikorupcijsko zakonodajo, na ministrstvu odgovarjajo, da se zavedajo pomena predpisov s tega področja. Minister Poklukar je po njihovih navedbah s posebnim dopisom vse zaposlene obvestil glede obveznosti prijavljanja lobističnih stikov pristojnemu organu, v sodelovanju s KPK so aprila izvedli tudi delavnico na temo integritete, korupcije in lobiranja.

Registrirani lobisti z malo prijavljenimi stiki

Število prijavljenih lobističnih stikov se pri nas povečuje. Lani je bilo tako prijavljenih 5345 lobističnih stikov, medtem ko jih je bilo predlani 4968, pred tremi leti pa 4862. KPK omenjene prijave pregleda in analizira, predlani so denimo ugotovili, da je od skoraj pet tisoč prijavljenih stikov vse elemente lobiranja izpolnjevalo samo 2613 stikov. Z leti se v Sloveniji rahlo povečuje tudi število registriranih lobistov, a vendarle ostaja nizko. V registru lobistov je trenutno vpisanih 82 lobistov, med najbolj znanimi so nekdanji solastnik Pristopa Franci Zavrl, ki je danes direktor agencije Stratkom in lastnik svetovalne družbe Herman & partnerji, nekdanji svetovalec Zavarovalnice Maribor in direktor M.Lobos Miloš Čirič, ki na gospodarskem ministrstvu pod vodstvom Zdravka Počivalška vodi strokovno skupino za gospodarjenje s konopljo, direktorica in lastnica agencije Propiar Nina Tomažin Bolcar, nekdanji solastnik Pristopa Andrej Drapal, ki je zdaj lobist v družbi Consensus, in direktor agencije Odmev Damijan Nacevski. Med registriranimi lobisti sta tudi Klavdija Snežič, soproga kontroverznega doktorja davčnih utaj Roka Snežiča, ki naj bi bil blizu premierju Janši, in nekdanja misica Tina Gaber.

Konec lanskega leta je bilo pri nas registriranih 81 lobistov, konec predlanskega 76, konec leta 2018 pa 73, pojasnjujejo na KPK, ki bdi nad omenjeno evidenco. Lobiranje s strani registriranih lobistov sicer predstavlja zgolj kapljo v morje vseh lobističnih stikov pri nas, ne nazadnje vsi, ki so vpisani v register, niso aktivni lobisti oziroma primarno delujejo na drugih področjih, na primer kot svetovalci. Predlani so stiki registriranih lobistov predstavljali zgolj okoli dva odstotka vseh lobističnih stikov. "V letu 2019 je bilo na primer ugotovljeno, da je od 76 registriranih lobistov stike, ki so ustrezali definiciji lobističnega stika, imelo le šest registriranih lobistov," razlagajo na KPK. Veliko večino lobiranja namesto njih opravijo predstavniki interesnih organizacij, na primer zakoniti zastopniki oziroma izvoljeni predstavniki omenjenih organizacij ali njihovi zaposleni.

Leta 2019, ko je bila na oblasti vlada Marjana Šarca, je največ lobističnih stikov prijavila takrat največja koalicijska poslanska skupina LMŠ, 310 jih je prijavilo okoljsko ministrstvo, 273 takrat še koalicijska poslanska skupina SMC, o 208 pa so poročali iz kabineta predsednika vlade. Med prijavljenimi stiki so prevladovali različna ministrstva, poslanske skupine in drugi državni organi. Med slednjimi so poleg kabineta predsednika vlade največ lobističnih stikov prijavili na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, uradu za intelektualno lastnino in Eko skladu.

Pri Počivalšku lobiral tudi predstavnik Appla

Medtem ko na KPK poročilo o lobističnih stikih za lansko leto še pripravljajo, pregled prijavljenih stikov v aplikaciji Erar kaže, da bi, tudi na račun pripomb in predlogov glede protikoronskih paketov, največ stikov utegnili prijaviti na gospodarskem ministrstvu. V mandatu Janševe vlade sta se v Počivalškovem resorju osebno oglasila tudi lobista Zavrl in Čirič. V uradnem zaznamku piše, da se je prvi oglasil zaradi promocije Slovenije v tujini, drugi pa zaradi možnosti legalizacije marihuane v medicinske namene. Dvakrat se je na ministrstvu oglasil tudi predstavnik podjetja Zorn Plus v lasti Otmarja Zorna. Pri Počivalšku so prijavili tudi lobistične stike z družbami, kot so Petrol, Eles, Hisense Gorenje, Paloma, Fraport Slovenija, Bosch Rexroth, Air Serbia, Croatia Airlines in Wizzair, pa tudi s predstavnikom ameriškega tehnološkega velikana Apple.

V kabinetu predsednika vlade so v aktualnem vladnem mandatu prijavili osebne stike s predstavniki podjetij Novartis, Microsoft, Gdels in Cosylab. V javnosti je decembra lani najbolj odmevalo srečanje med premierjem Janšo in zdaj že pokojnim šefom češke investicijske skupine PPF Petrom Kellnerjem. V uradni zabeležki piše, da se je Janša z lastnikom medijske skupine Pro Plus, pod katero spada tudi Pop TV, pogovarjal o medijski krajini v Sloveniji in načrtih za politično in gospodarsko stabilizacijo Zahodnega Balkana pred predsedovanjem EU. V nekaterih medijih se je takrat namigovalo, da bi Janša in Kellner lahko govorila tudi o nekaterih drugih poslih, na primer v povezavi s Petrolom, Slovenskimi železnicami in e-vinjetami, ki ga je na koncu dobil slovaški Sky Toll, s katerim je bil pokojni Kellner posredno lastniško povezan.

Ko gre za druga odmevnejša lobiranja, spomnimo, da sta se pri šolski ministrici Simoni Kustec konec lanskega oktobra oglasila Peter Jambrek in Matej Avbelj z Nove univerze. V šesti protikoronski paket je vladna koalicija namreč uvrstila tudi člen, s katerim je podaljšala rok za izpolnjevanje pogojev za akreditacije visokošolskih zavodov, a ga je ustavno sodišče aprila letos razveljavilo. Tarča različnih interesov je tudi obrambno ministrstvo, kjer so prijavili osebne lobistične stike z različnimi ponudniki vojaške opreme, pa tudi s podjetji, kot so Petrol, Riko, IBM Slovenija in Pipistrel, katerega predstavniki so na ministrstvu julija lani predstavili možnosti za opremljanje in razvoj zmogljivosti Slovenske vojske. Z ministrstva so po srečanju sporočili, da se zanimajo za testiranje Pipistrelovih letal, danes pa pravijo, da so priprave za sodelovanje v teku: "Pripravljen imamo dogovor o preizkušanju ustreznosti šolanja z letali Pipistrel. Po podpisu dogovora, ki definira, koliko ur in katera letala proizvajalca bodo na voljo za preizkušanje v Slovenski vojski, se bo sodelovanje tudi pričelo izvajati." Uporaba letal in simulatorja bo za Slovensko vojsko brezplačna, vsaka stranka pa krije svoje stroške, pojasnjujejo na ministrstvu.

Polje prikritih lobističnih stikov

Raziskava društva Transparency International (TI) Slovenia, v kateri so analizirali podatke o lobističnih stikih v času prejšnje, Šarčeve vlade, je pokazala, da obstaja veliko razlik med ministrstvi glede poročanja stikov, tudi glede na nekatere objektivne dejavnike, kot sta število predlaganih predpisov ali proračun ministrstev. "Diskrepanca med neporočanjem lobiranja in pogostim poročanjem stikov, ki nimajo znakov lobiranja, je po naši oceni še eden od znakov pomanjkanja znanja in zavedanja nekaterih odločevalcev," pojasnjujejo v TI Slovenia. Predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije Mihael Cigler poudarja, da se državni uradniki ne bi smeli izgovarjati, da ne poznajo predpisov. "Sive cone lobiranja sploh ne bi smelo biti. Nikakor ne sme biti izgovor to, da če je šel nekdo do državnega uradnika lobirat v lastnem interesu, potem ni prijav. V drugih državah sicer res nimajo takšnega sistema prijavljanja kot pri nas. To je specifika našega sistema, veliko je birokracije, zaradi tega se mogoče tudi državna uprava tega otepa," pojasnjuje Cigler.

Polje prikritih lobističnih stikov se je po oceni TI Slovenia v času epidemije novega koronavirusa še povečalo, saj se je zakonodaja pogosto sprejemala po nujnem ali skrajšanem postopku, kjer je strokovna javnost pogosteje izključena iz razprave, privilegirane interesne skupine pa imajo tako še večjo možnost za prikrit vpliv na zadeve javnega pomena. Cigler na drugi strani opozarja tudi na to, da vsi lobisti v času Janševe vlade niso v enakovrednem položaju. "Tisti, na katere vlada gleda kot na njim bližje lobiste, vodijo strokovne skupine za davke, tudi lobist Uberja je šef neke komisije pri vladi. Določeni, ki so blizu tej vladi, verjetno lahko računajo na veliko komunikacije in lobiranja, ki nam ni poznano, neodvisni domači in tuji lobisti pa niti ne dobivajo informacij oziroma so te zapoznele," razlaga Cigler. Po njegovi oceni se je netransparentnost na tem področju v času aktualne vlade povečala: "Če si bližje neki politični grupaciji, ki je na oblasti, če si recimo njen lokalni politični predstavnik, boš takoj dobil informacije s strani določenega ministra in stvari izpeljal, pa nisi niti v registru niti nisi lobist."

Na vprašanje, ali ni do tega prihajalo tudi v času Šarčeve vlade, Cigler odgovarja, da noče dajati prednosti ne eni ne drugi politični opciji, a ocenjuje, da je bilo takrat več posluha, sploh če je šlo za lobiranje za kvalitetne odločitve. "Če je prišel kakršenkoli lobist, se je to zabeležilo, ne nazadnje to vidi tudi KPK. Nekdanji vladni predstavniki so to zelo prijavljali, ti, ki so trenutno na oblasti, pa se na eni strani otepajo določenih lobistov, ki tako ne dobivajo informacij, po drugi strani pa niti ne prijavljajo stikov. V času epidemije gospodarske dejavnosti niso ugasnile, lobisti so bili morda zaradi različnih pomoči v gospodarstvu in drugod še bolj aktivni, tega bi moralo biti še več kot prej," meni lastnik in direktor lobističnega podjetja MC Public Affairs v Londonu, Bruslju, Luxembourgu in Ljubljani.

KPK ima omejene možnosti nadzora

Tudi na KPK poudarjajo, da se število prijavljenih stikov postopoma povečuje, a glede na obseg in raznovrstnost odločitev, ki jih sprejemajo organi javnega sektorja, v primerjavi s številom in vsebino poročil o lobističnih stikih, ki jih prejmejo, domnevajo, da je tako imenovano sivo polje nenadzorovanega nejavnega vplivanja še vedno veliko. Ocena o tem, kako široko je to polje, bi bila po njihovih besedah zgolj ugibanje. Ob tem dodajajo, da imajo zelo omejene možnosti nadzora na področju lobističnega stika: "Če lobiranec in lobist oziroma interesna organizacija o stiku ne poročajo in če obenem v komisiji na to temo ne prejmemo nobene prijave oziroma ne zaznamo informacije v javnosti, nadzora nad takim stikom ne moremo izvajati, saj z njegovim obstojem nismo seznanjeni." Na podlagi prejetih prijav ali na lastno pobudo so na KPK v lanskem letu obravnavali 13 zadev, ki so bile povezane s sumi kršitev s področja lobiranja, predlani 26, v letu 2018 pa osem takšnih zadev. KPK na področju lobiranja vodi tudi prekrškovne postopke. Lani so uvedli sedem tovrstnih prekrškovnih postopkov, predlani 23, leta 2018 pa 16.

V TI Slovenia v povezavi s prikritim lobiranjem opozarjajo tudi na podhranjenost KPK za strožji nadzor nad tem področjem: "Ne smemo pa pozabiti tudi na širše okolje, ki bi pomagalo k razkrivanju neetičnih stikov. Sem sodi razvoj nevladnih organizacij in preiskovalnih novinarjev, ki bi se temu bolj posvečali, pa tudi boljša zaščita žvižgačev, ki bi odkrivali morebitne nepravilnosti." Cigler pa opozarja, da je preglednost na področju lobiranja ključnega pomena tudi za integriteto države. "Veliko prijavljenih stikov kaže, da je vlada odprta, da daje informacije vsem in da je odprta za vse. Manj kot je teh stikov oziroma so ti zgolj za privilegirane, bolj je vlada zaprta. Večji kot je dostop do informacij in več kot jih je možno pridobiti na transparenten način, večja je stopnja demokracije. Če pa nekdo stremi k temu, da je zaprt in da je teh stikov malo, potem pa vemo, koliko je ura," dodaja predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije.