Pa smo tudi v Sloveniji dočakali še dokončno potrditev, da smo uvrščeni na svetovni gastronomski oziroma kulinarični zemljevid. Letošnjo jesen je namreč slovensko gastronomsko sceno le dosegla vest, da dobi Slovenija lasten Michelinov kulinarični vodnik. Izpolnila so se torej dolgoletna pričakovanja, uresničile želje po tem še zadnjem dokazu, da si dežela med Alpami, Jadranom in Panonsko nižino zasluži obisk tistih, ki s podeljevanjem tako želenih zvezdic krojijo usodo svetovnih restavracij. Nič zato, če Michelin nekoliko popušča, če se njihovim inšpektorjem, ki prav dlakocepsko ocenjujejo svetovno gastronomsko-kulinarično sceno, tudi tako zalomi, da na seznam restavracij, ki so jih ocenjevali, zapišejo tudi tiste, ki so bile v času izida že zaprte (kot se jim je zgodilo na Hrvaškem). Ali če, prav tako izkušnja iz Hrvaške, izpustijo s seznama ocenjevanja tako prestižno in uveljavljeno restavracijo, kot je šibeniški Pelegrini (no, napako so leto kasneje popravili in Rudolfu Štefanu le podelili eno zvezdico).
Vrečka denarja
Kakšna tri leta je Slovenija za Hrvaško na tem področju. A samo časovno. Glede plačila smo si enaki. Tudi Slovenija je namreč za prihod Michelina v Slovenijo namenila vreč(k)o denarja, okoli milijon evrov bo našo državo stal izid še vedno najbolj prestižnega vodnika. Z vsem, kar sodi zraven, kajti Michelin ima natančno sestavljen stroškovnik. Tako tudi vodnik, ki je še vedno strah in trepet tistih, ki si želijo biti med tistimi, ki se ponašajo s tako želenimi zvezdicami, ni več tako zelo suveren in popolnoma neodvisen, kot je zanj včasih veljalo. A če želimo biti prisotni tudi v tem najvišjem kulinaričnem segmentu, je pač treba seči v žep. In Sloveniji je bilo dovolj čakanja, da jo uvrstijo v kak skupen vodnik z več drugimi srednjeevropskimi državami, kot se je pred leti govorilo, da bi se lahko zgodilo, pa se nikoli ni. Eden od razlogov, zakaj ni Michelin sam od sebe prišel v Slovenijo, je bila, kot je dejal Janez Bratovž iz restavracije JB, tudi majhnost Slovenije.
Lokalne sestavine
Michelin bo torej pika na i pohoda slovenske kulinarike na svetovni zemljevid. Prvi korak je z uvrstitvijo med sto najboljših restavracij na svetu po izboru 50 Best Restaurants (ali lestvica San Pellegrino) leta 2010 naredil Janez Bratovž, uvrščen je bil na 89. mesto. Največji preboj pa je brez dvoma naredila Ana Roš. Najprej z oddajo na kanalu Netflix (leta 2016), ki je sprožila neverjetno zanimanje za Slovenijo, potem pa še z nazivom najboljše chefinje na svetu za leto 2017, ki so ji ga podelili kuharski kolegi. Letos je bila njena restavracija Hiša Franko uvrščena na 48. mesto na lestvici 50 Best Restaurants, kar je še eden na seznamu njenih vrhunskih dosežkov.
Izjemna priložnost za še večjo promocijo slovenske gastronomije in kulinarike je tudi proglasitev Slovenije za gastronomsko regijo 2021. Projekt prispeva k trajnostnemu razvoju sveta, spodbuja trajnostni gastronomski turizem, podpira lokalno samooskrbo, povezuje urbana in podeželska okolja, poudarja pomen zdrave hrane in zagotavlja podporo malim in srednje velikim podjetjem.
Naziv podeljuje Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo in umetnost. Zanimivo je, da je Slovenija prva ta naziv dobila kot država, doslej so ga dobivale posamezne regije v različnih državah.
Kulinarična popotovanja gostov s polnimi denarnicami so se razmahnila, slovenske restavracije pa so dosegle visoke uvrstitve