Pretres, ki ga je povzročil virus, je močno pospešil nekatere družbene procese, ki bi sicer trajali še dolga leta. Starejši so vendarle začeli uporabljati spletno in mobilno bančništvo (ter skype za video pogovore z vnuki), mladi osvojili izobraževanje na daljavo (kar napoveduje precejšnje spremembe v delovanju univerz, zlasti plačljivih na zahodu), podjetja pa so množično prešla na delo od doma. To so zgolj nekatere od tektonskih sprememb, ki jih je vsilila epidemija in bodo ostale tudi v letu 2021 in pozneje, ko bo epidemija po pričakovanjih premagana. Znanost je dokazala, da lahko z mednarodnim sodelovanjem v razsežnostih, kot jih še ni bilo, odgovori tudi na največje izzive - če ji le dajo dovolj priložnost, predvsem pa denarja. Mantra, da se v znanost splača vlagati, je dokončno dobila globalno potrditev. Upati je, da se bo podpora znanosti nadaljevala tudi po tem, ko ljudje ne bodo več množično umirali zaradi covida.
Mednarodna politika
Epidemija je omogočila, da nekatere pojave vidimo jasneje, druge probleme pa je potisnila v ozadje. Ljudje so na primer lahko spoznali, da rohneči populisti vendarle niso tako učinkoviti voditelji, kot se prikazujejo. Tudi zato so Američani odvolili Donalda Trumpa, ki je do zadnjega zanikal resnost krize in dobesedno pustil umreti tisoče ljudi zaradi slabega odziva administracije in javnega zaničevanja spoštovanja zaščitnih ukrepov. Podobno je z drugimi samodržci po svetu, od Putina v Rusiji do Bolsonara v Braziliji. Žal lahko v družbo držav s populističnimi vladami in primerjalno zelo slabimi rezultati boja zoper epidemijo prištejemo tudi Slovenijo (rekordno število smrti, merjeno na število prebivalcev, rekordno dolgo zaprtje šol ...).
Leto 2021, tudi zaradi posledic pandemije, na mednarodnem političnem prizorišču napoveduje velike spremembe. V ZDA so že v obdobju prenosa oblasti od nacionalističnega populista, zanikovalca podnebnih sprememb z rasističnimi in protimigrantskimi nagibi (ki ga - tudi zaradi teh lastnosti? - spoštuje predsednik vlade Slovenije Janez Janša) Donalda Trumpa k multilateralistu, zagovorniku mednarodnega prava, spoštovanja človekovih pravic in boja zoper podnebne spremembe Joeju Bidnu (ki ga - tudi zaradi teh lastnosti? - ne spoštuje predsednik slovenske vlade Janez Janša). Biden bo kot predsednik ZDA prisegel 20. januarja. S Trumpovim porazom in Bidnovo zmago je ugasnila močna luč svetlega vzgleda za številne samodržce in populiste po svetu, kar daje upanje obrat na bolje na področju mednarodnih odnosov.
V Evropi se osrednji politični dogodek napoveduje jeseni, ko bodo nov parlament volili Nemci in se bo s kanclerskega položaja po 16 letih poslovila Angela Merkel, simbol in garant politične stabilnosti v Evropi. A nemški "Mutti" do zdaj ni uspelo vzgojiti očitnega naslednika oziroma naslednice, ki bi lahko prevzel/-a krmilo najmočnejše države Evrope in njenega gospodarskega motorja (na katerega je močno vezana tudi Slovenija). Izbira Annegret Kramp-Karrenbauer se ni obnesla, saj je morala protežiranka Angele Merkel lani hitro po imenovanju odstopiti s položaja predsednice CDU in javno napovedati, da se ne bo potegovala za kanclerski položaj leta 2021. Zdaj so pretendenti za vrh CDU in s tem tudi za kanclersko mesto trije moški in boj se šele začenja. Na volitve bodo že spomladi odšli tudi Nizozemci in Bolgari, jeseni pa med drugimi Čehi. EU v letu 2021 čaka tudi mučen proces "odklapljanja" od Velike Britanije, ki se bo z novim letom dokončno poslovila od povezave, na srečo sporazumno z dogovorom, kar bo vendarle omililo škodo razveze. Vojaška moč EU bo z odhodom Velike Britanije (edine jedrske sile, poleg Francije) močno upadla. Študenti bodo izgubili pomembno destinacijo pri izbiri študija preko evropskega programa Erasmus+, ki jim je do zdaj omogočal dostop do zelo kvalitetnih in zaželenih univerz v Veliki Britaniji. In, ne nazadnje, Slovenija bo v drugi polovici 2021 predsedovala EU.
Jeseni 2021 bodo volitve tudi na Japonskem, kjer se je letos zaradi slabega zdravja s položaja predsednika vlade poslovil Šinzo Abe, premier z najdaljšim stažem v japonski zgodovini in ki je s tako imenovano abenomiko, sklopom neobičajnih gospodarskih ukrepov prekinil dolgoletno stagnacijo japonske ekonomije in obrnil Japonsko v aktivnejšo vlogo v mednarodnih odnosih (pacifističnega člena ustave, ki bi omogočal razvoj prave vojske in udeležbo na mednarodnih vojaških misijah, pa mu kljub več poskusom ni uspelo spremeniti). Tokio bo drugo leto v središču pozornosti sveta sicer predvsem zaradi olimpijskih iger, ki so jih morali zaradi epidemije prestaviti na 2021.
Letošnje leto bo zaznamovala tudi vzhajajoča azijska velesila Kitajska, ki bo praznovala 100-letnico komunistične partije. Njen predsednik Ši Džinping bo obletnico gotovo izkoristil za utrditev svoje že tako ogromne politične moči in zagotovil, da mu leta 2022, ko bi sicer moral - če ne bi vmes spremenil zakonodaje - v skladu s tradicijo zapustiti položaj. Letošnje leto bo tudi prineslo odgovor, kako se bo s problemom Kitajske spoprijel novi ameriški predsednik Biden. Čeprav poznavalci pričakujejo bolj umirjen pristop v primerjavi s Trumpom, pa ne napovedujejo, da bo preklical gospodarske sankcije in nasploh spremenil politiko ZDA, ki želi zadržati vzpon Kitajske.
Znanost je dokazala, da lahko z mednarodnim sodelovanjem v razsežnostih, kot jih še ni bilo, odgovori tudi na največje izzive - če ji le dajo dovolj priložnost, predvsem pa denarja
Gospodarstvo
Gospodarstvo in družba nasploh so leta 2020 doživeli "zgostitev" oziroma močno pospešitev trendov, ki so se kazali že prej, v letu 2021 pa se bo po pričakovanjih ta napeta vzmet sprememb začela sproščati - to pomeni pospešen prehod v naslednjo stopnjo digitalne ekonomije. Podjetja (in njihovi zaposleni) so lani spoznala, da je delo na daljavo dejansko mogoče, letošnje leto bo prineslo na tem spoznanju temelječe spremembe. Številne pisarne v središčih velikih mest bodo ostale prazne, kar bo omogočilo prihod drugih dejavnosti. Odsotnost milijonov dnevnih migrantov napoveduje velikanske spremembe v ustroju delovanja velikih mest. Cene nepremičnin bodo po pričakovanjih upadle, saj ljudje zaradi dela od doma ne bodo iskali doma čim bližje središčem.
Spremembe žal napovedujejo dodatno povečevanje neenakosti; delo od doma je mogoče v glavnem pri bolje plačanih službah za bolje izobražene zaposlene. Delavci pri dnu plačilne lestvice, ki "prodajajo" predvsem delo svojih rok, bodo obstali tam, kjer so. Še huje, lansko leto je dokončno napovedalo množični premik k tako imeni gig ekonomiji, kjer postanejo ljudje zgolj samostojni izvajalci storitev (Wolt, Uber, Amazon ...), brez socialne varnosti klasične zaposlitve, medtem ko digitalne platforme, ki omogočajo take storitve, pobirajo vso smetano. Tehnološka podjetja so tudi očitni zmagovalci borznega parketa v letu 2020 in podobno se napoveduje tudi v 2021. Prehod v digitalno družbo je torej z epidemijo dobil zadnji, odločilni potisk.
Koliko škode je trajne?
“Po pandemičnem letu 2020 se zdi, da je lahko v 2021. vse samo boljše. Pač po logiki, ki ji ameriški ekonomisti pravijo ‘dead cat bounce’, odboj mrtve mačke. Da dobiš gospodarsko rast tudi od trupla, če ga dovolj močno zalučaš in se odbije. Žal je narava sedanje krize takšna, da so se zaustavile cele gospodarske panoge in nikakor ni jasno, koliko se bodo zmožne znova zagnati, koliko škode pa je trajne. Hkrati pandemije še zdaleč ni konec, čeprav se je cepljenje že začelo. Nevarno je, če bi se necepljeni začeli vesti, kot da smo cepivo že prejeli. Že zaradi tega vedenjskega vidika bo leto 2021 nevarno. Nevarnost bo prihajala tudi iz politične ekonomije. Po vsem svetu bodo v plačilo zapadli prvi računi za protikrizne ukrepe, tisti v denarju in tisti v političnem kapitalu. Obenem pa v letu 2020 ni bil razrešen nobeden od srednjeročnih problemov. Nič bolj nismo odporni za demografske spremembe ali podnebne spremembe kot ob koncu 2019. Politična telesa po vsem svetu niso nič manj razdeljena in nobena vojna se v letu 2020 ni končala, čeprav je zastalo toliko drugih aktivnosti - mimogrede, terorizem in organizirani kriminal sta se v letu 2020 potrdila kot proti koroni odporna (iste argumente, s katerimi borzni posredniki utemeljujejo ceno tehnoloških in farmacevtskih podjetij, bi lahko uporabili tudi za napoved uspeha kriminalnih skupin v letu 2021). Tudi pod predsednikom Bidnom ne smemo pričakovati konca trgovinskih nasprotij med ZDA in Kitajsko. Da bo leto 2021 zgolj epilog travmatičnemu 2020. (po možnosti z visoko stopnjo gospodarskega okrevanja), je samo najbolj optimistična napoved razpleta dogodkov, žal pa obstaja odprtih veliko načinov, kako se lahko v novem letu še dodatno zapletejo.”
Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Okolje
V letu po epidemiji bo znova jasneje viden največji problem, s katerim se sooča svet - to so podnebne spremembe, ki dejansko grozijo, da bodo pomorile velik del globalnega prebivalstva in za življenje nemogočega naredile velik del planeta. Podnebne spremembe z epidemijo niso izginile, tudi zmanjšana gospodarska aktivnost zaradi covida je komaj zaznavno znižala izpuste toplogrednih plinov in siceršnji pritisk na okolje. Leta 2021 se bo ta znova povečal, še toliko bolj zato, ker bodo želeli ljudje, podjetja in države nadoknaditi v letu 2020 zamujeno. Ljudje bodo navalili na letala in ladje za križarjenja, podjetja bodo znova zagnala investicije, vlade pa bodo, preplavljene s poceni kriznim denarjem, zagnale velike infrastrukturne projekte. Upati je, da predvsem take, ki bodo družbo spravili stran od fosilnih goriv. A pritisk na prostor in naravno okolje se bo v vsakem primeru močno povečal. Če sklepamo po sedanjih potezah naše vlade, se okolju v Sloveniji 2021 ne obeta nič dobrega. Janševa "pro-business" vlada je že naredila korake k zmanjšanju moči nevladnih organizacij, da bi jih čim bolj omejila pri njihovem nasprotovanju (potencialno okoljsko spornim) gradnjam, tudi z zmanjšanjem njihovega financiranja.
Notranja politika
Pri naštetem je seveda ključno vprašanje, ali se bo vladi Janeza Janše leta 2021 uspelo obdržati na oblasti ali ne. Alternativa, ki jo v podobi koalicije KUL zdaj vodi Karel Erjavec, bo po napovedih svoje politične prioritete zastavila precej drugače. Erjavec je napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice kmalu po novem letu, nato pa bo hitro jasno, ali mu je uspelo nabrati dovolj glasov za uspeh v parlamentu. Naveza SDS-NSi sicer s svojimi potezami koalicijsko SMC iz dneva v dan postavlja pred težke (moralne) dileme. Odprt je spor z mediji (vključno z STA), ki se bo moral po najavi predsednika SMC Zdravka Počivalška kmalu rešiti, tudi pritiski na nevladnike in kulturnike so vsaj deklarativno v nasprotju z liberalnimi stališči SMC. Predvsem pa v tem letu čaka SMC in Počivalška nevarnost eksplozivnih razkritij računskega sodišča, ki je pregledalo dogajanje ob nabavah zaščitne opreme v prvem valu epidemije. Po "preventivnih" napadih SDS-ovih podpornikov preko satelitskih medijev in družbenih omrežij na predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela je sklepati, da poročilo vsebuje kaj obremenilnega za tiste, ki so "pomagali" pri nakupih zaščitne opreme.
Veliko pa bo seveda odvisno od tega, kako se bo odvrtela "zadnja tretjina" spopada z epidemijo, kot se je nedavno v Mariboru izrazil premier Janša, ki že vidi luč na koncu tunela. Cepivo je prineslo realno upanje za izboljšanje razmer, a pomlad bo še dolga, ukrepi pa se bodo sproščali le postopoma. Kakšne posledice bo epidemija pustila ljudem, našemu duševnemu zdravju, pričakovanjem in vedenju, kakšne posledice bodo čutili otroci, ki so ostali brez izobraževanja v živo in brez stikov z vrstniki, starimi starši? Kako bo družba prebolela vse te smrti, ki jih s številkami iz dneva v dan beležimo že skoraj avtomatično? To so vprašanja, na katera bo leto 2021 šele moralo odgovoriti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
