Slovenija bo v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu Evropske unije (EU). Sedanja vlada Janeza Janše je projekt prevzela v začetku marca po (samo)odstopu prejšnje vlade Marjana Šarca. O zahtevnem projektu ne le zavoljo pandemije novega koronavirusa se nas je več slovenskih novinarjev prek zoom konference te dni pogovarjalo z namestnikom vodje predsedovanja Slovenije Svetu EU in državnim sekretarjem na ministrstvu za zunanje zadeve Gašperjem Dovžanom. Sodelovala sta tudi generalna direktorica za zadeve EU Barbara Sušnik in Gregor Štajer, vodja sekretariata za koordinacijo priprav, logistične organizacije in izvedbe predsedovanja.
"Večjih sprememb v projektu predsedovanja Svetu EU nismo naredili, smo pa nekoliko poenotili organizacijske strukture, predvsem pa smo se prilagodili pandemiji covida-19 in to upoštevali pri tehničnem in drugem programskem načrtovanju," je povedal Dovžan. Dodatno so za potrebe predsedovanja, kakor je bilo načrtovano, za določen čas zaposlili okoli 350 ljudi. Te zdaj "izredno intenzivno usposabljamo", je povedala Barbara Sušnik. Predvidoma se bo to zaključilo spomladi. Dovžan je menil, da je Slovenija v posebnem položaju, saj bo njeno predsedovanje zaključek predsedujočega trojčka ali tria. Pred Slovenijo v tem triu Svetu EU predsedujeta Nemčija, še danes, in Portugalska, od jutri. Konec prihodnjega leta bo Slovenija predala žezlo predsedujoče Franciji. Odnosi in stiki z vsemi državami v tem in prihodnjem triu predsedujočih, v katerem sta poleg Francije še Češka in Švedska, so zelo dobri, je zatrdil Dovžan. Za slovensko predsedovanje v drugi polovici leta 2021 je temelj 18-mesečni program prvega omenjenega tria. "Vendar bo naše predsedovanje obogateno s slovenskimi prioritetami," je pristavil Dovžan.
Eksplozivne teme: vladavina prava in migracije
Prioritete bodo tako prizadevanja za odpornejšo EU, gospodarska prenova po pandemiji, unija vrednot na temelju vladavine prava ter varna EU. Podrobnejši osnutek slovenskega programa teh prioritet bo dokončno sprejet šele junija prihodnje leto, torej tik pred prevzemom naloge, je opozoril Dovžan. Vsekakor si Slovenija med predsedovanjem želi v okviru prizadevanj za odpornejšo EU izpostaviti teme, kot so boljše odzivanje na krize, spodbujanje medsebojnega zaupanja in solidarnosti med članicami ter vprašanja kibernetske varnosti.
Naše predsedovanje bo obogateno s slovenskimi prioritetami, med njimi s približevanjem Zahodnega Balkana EU
Glede prenove gospodarstva EU po pandemični krizi, predvideva sogovornik, bodo ključne odločitve sprejemali prav v času portugalskega in slovenskega predsedovanja. Pri tem ne bo šlo samo za iskanje poti izhoda iz krize. EU mora namreč zagotoviti prestrukturiranje gospodarstva, ki naj "temelji na digitalnih tehnologijah in naj postane bolj zeleno in okolju prijazno. Po decembrskem dogovoru o svežnju za okrevanje bodo članice pred velikim izzivom, kako načrte za koriščenje denarja čim bolj strukturno izkoristiti za dosego zelenih ciljev."
Glavnina tem v času slovenskega predsedovanja bo po Dovžanovi oceni povezana z migracijskimi vidiki in vladavino prava v povezavi s poročilom Evropske komisije o stanju v članicah EU kot z uredbo o mehanizmu pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Evropska komisija bo namreč prihodnjo jesen objavila drugo letno poročilo o stanju vladavine prava v članicah. Lahko, da bo ta razprava v Svetu za splošne zadeve bolj splošna, lahko pa, da bo tudi konkretna. "Vemo, da je bila ambicija Nemčije, da se o razmerah v posameznih državah razpravlja konkretno," je opozoril Dovžan.
Omenjeni temi se zdita prav eksplozivni, spomnimo se samo, kako je pred nekaj dnevi nemško predsedstvo z veliko muko našlo kompromis, da sta Madžarska in Poljska odstopili od blokade večletnega proračuna EU in sklada za okrevanje po pandemiji, vrednega več kot 1,8 bilijona evrov, ker nista želeli, da bi to podelitev denarja pogojevali s presojo, kako v državah članicah spoštujejo vladavino prava.
Gre za očitke o njenih kršitvah pri neodvisnosti sodstva, avtonomiji medijev in akademske srenje, pravicah različnih manjšin in podobno. Kar je prav v madžarskem in poljskem primeru na tapeti EU že več let. V nemškem predsedstvu in Evropski komisiji so zategadelj že večkrat izpostavili pričakovanje, da bodo prihodnja predsedstva nadaljevala dialog o vladavini prava po vzoru sistema, ki ga je vzpostavilo nemško predsedstvo, vključno s podrobnejšim pregledom stanja v petih članicah na podlagi protokolarnega vrstnega reda, piše Slovenska tiskovna agencija (STA). V tem primeru bi med slovenskim predsedovanjem prišle na vrsto Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija in Litva.
Ko gre za prizadevanja za dogovor o migracijskem paktu, Slovenija po Dovžanovih besedah ne pričakuje, da bi ta že bil dosežen do začetka slovenskega predsedovanja. Zato bo to eden od dosjejev, ki jih bo Slovenija podedovala od Portugalske. V tem dosjeju gre za varovanje zunanjih meja, reformo "schengna", vračanje nezakonitih migrantov. "Govorimo o zahtevnih vprašanjih, ki zadevajo naše vrednote pa tudi predstave, kakšno prihodnost si želimo. Pričakujemo veliko dela," je povedal Dovžan. In dodal, da si Slovenija želi, da bi bila v ospredju tudi demografska vprašanja. Pri tem je državni sekretar poudaril, da migracije niso primarni način za reševanje tega vprašanja.
Migracije po mnenju Slovenije niso primarni način za reševanje demografskih vprašanj stare celine
Vrha z ZDA pod Slovenijo tokrat ne bo
Četrta vsebinska prioriteta so prizadevanja za varno EU. Gre za krepitev sodelovanja s soseščino in povezavo različnih mehanizmov v smeri, da EU ne bo le privlačen cilj za migrante. Slovenija bo predsedovanju skušala vtisniti svoj pečat s tem, da bo skušala posebno pozornost nameniti Zahodnemu Balkanu. Pri njegovi evropski integraciji se je znova zataknilo, saj, denimo, Bolgarija blokira začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo. "Slovenija hitrih rešitev ne more obljubiti, prizadevala pa si bo za krepitev vzvodov in spodbud državam na poti v članstvo v EU," je poudaril Dovžan.
Kaj je pravzaprav Svet EU?
Svet Evropske unije (EU) je zakonodajna institucija. V njem so zastopane vlade vseh držav članic EU, vendar svojo sestavo spreminjajo glede na področje dela. Tako se glede na tematiko sestajajo resorni ministri posameznih držav članic in sprejemajo odločitve s svojega področja. Svet EU je zatorej najpomembnejša ustanova v procesu sprejemanja odločitev unije. Pravno je Svet EU ena sama institucija, čeprav ima več sestav. Teh je deset. Vsem sestavam Sveta EU predseduje minister države članice, ki je tisto polletje predsedujoča. Le ko gre za zunanje zadeve, tej sestavi predsedujeta podpredsednik evropske komisije in visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko.
Kot primarni zakonodajni organ, pri čemer se na vse več področjih uveljavlja sistem soodločanja z Evropskim parlamentom, Svet EU sprejema različne pravne akte: uredbe, zavezujoče za vse države članice, direktive, ki so tudi zavezujoče za vse članice, kako pa te cilj dosežejo, je prepuščeno njihovim vladam, sklepe, ti so zavezujoči za tiste, ki jih naslavljajo, in priporočila, ki pa niso pravno zavezujoča, pa še mnenja, ki tudi niso pravno zavezujoča, izdajajo jih še druge institucije EU.
Pomembno telo Sveta EU je COREPER - odbor stalnih predstavnikov držav članic EU. COREPER je francoska kratica imena odbora. Sestavljajo ga veleposlaniki držav članic pri EU, ki pripravljajo seje posameznih svetov. Naloga odbora je podpora Svetu EU pri obravnavi pravnih predlogov in osnutkov, ki jih predloži evropska komisija. Kar 90 odstotkov vseh odločitev Sveta EU je sprejetih na zasedanjih tega odbora. EU pa premore tudi Evropski svet. Na njem se sestajajo voditelji EU in odločajo o političnih usmeritvah. Organ predstavlja najvišjo raven političnega sodelovanja med članicami EU. Predseduje mu stalni predsednik. To je zdaj Charles Michel.
Še nekaj: Sveta EU in Evropskega sveta ne gre zamenjevati s Svetom Evrope. Slednji je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 47 držav iz evropske regije in je bila ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom. Članica Sveta Evrope lahko postane vsaka evropska država, če sprejema vladavino prava ter jamči človekove pravice in temeljne svoboščine.
Seveda je novinarje zanimalo, ali bo Slovenija med predsedovanjem priredila ali celo gostila napovedani vrh EU-ZDA. To zamisel je še pred nekaj dnevi predstavljal slovenski zunanji minister Anže Logar. Dovžan je menil, če bo ta vrh že v času portugalskega predsedovanja, bo to tudi zasluga Slovenije. Naj ob tem dodamo, da je predsednik Evropskega sveta Charles Michel že napovedal, da vrh EU- ZDA bo, morda celo dva. Ampak oba že med portugalskim predsedovanjem. Zanimivo seveda je, da je v prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija pod takratno Janševo vlado kot prva novinka prvič predsedovala EU, prav pri nas na Brdu pri Kranju potekal vrh EU-ZDA. Nanj je tedaj prišel ameriški predsednik George Bush mlajši. Ta vrh in Bushev obisk sta imela zagotovo daleč največji medijski odmev v času slovenskega predsedovanja in Slovenija si je upravičeno lahko lastila zasluge zanj. Tokrat je drugače. Vnovičnemu slovenskemu premierju Janezu Janši namreč še ni uspelo čestitati novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu za zmago nad Donaldom Trumpom na tretjenovembrskih predsedniških volitvah. Še več, za volilni rezultat je v svojih spornih tvitih čestital Trumpovi republikanski stranki, Bidna pa celo užalil, ko je zapisal, da če bo predsednik ZDA, bo eden "najšibkejših".
Slovenija bo namreč Svetu EU prihodnje leto predsedovala že drugič. Prvič je to nalogo, kot rečeno, prevzela v prvi polovici leta 2008. Vendar je vmes Lizbonska pogodba z decembrom 2009 prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika ter s tem zmanjšala vlogo in vidnost vodje ter zunanjega ministra predsedujoče države. Od uveljavitve Lizbonske pogodbe ima predsedovanje zato bolj simboličen pomen. Kljub temu lahko še zmeraj precej prispeva k promociji predsedujoče države. Pred ducatom let so slovensko predsedovanje v tujini po večini ocenjevali za zelo uspešno. Le na začetku predsedovanja je nekaj tacanja iz godlje v godljo, kot je, recimo, pisala avstrijska tiskovna agencija APA, povzročila mapa z naslovom I feel Slovenia. Pa umanjkanje prevodov v nemščino, enega od treh delovnih jezikov v EU. Bolj od tega tehničnega zdrsa je zanimiv popackan madež, ki ga je zakrivil vladni urad za komuniciranje, ko je okoli 60 novinarjem, ki so v hotelu na Brdu pri Kranju spremljali začetek predsedovanja, pod vrata čez prag njihovih hotelskih sob v tisti mapi dostavil iztrgane citate pomembnih akterjev slovenskega medijskega področja. Želel jih je prepričati, kako je z medijsko krajno v Sloveniji kljub kritični peticiji 571 slovenskih novinarjev vse v najlepšem redu. Da pač vlada nanje ne izvaja nobenih pritiskov in da je peticija zlagana. Direktor urada je bil tedaj Anže Logar. Torej sedanji slovenski zunanji minister. Ta je letos v EU že poslal dokument, nekateri so mu rekli depeša, in zatrdil, da so osrednji slovenski mediji še zmeraj dediči nekdanjega komunizma.
S kolegom Bojanom Brezigarjem, ki je bil v času prvega predsedovanja predstavnik zunanjega ministrstva za stike z javnostmi, sva na kratko pregledala nekaj uspehov izpred ducata let. "Eden je bil gotovo ta, da se je schengenski mejni režim razširil na vseh deset novih članic EU iz leta 2004, kar se je formalno sicer zgodilo že pred samim predsedovanjem. Predvsem zasluga tedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla je tudi bila, da sta Srbija in Bosna in Hercegovina postali pridruženi članici EU, čeprav so bili odpori posameznih članic izjemni. Nizozemska je pred tem dejanjem želela, da pred sodišče v Haagu stopita skrivača Radovan Karadžić in Ratko Mladić, obtožena vojnih zločinov. Evropska komisija pa ni zaupala Bosni.
Tudi razglasitev neodvisnosti Kosova in posledično priznanje njegove neodvisnosti s strani večine članic EU je potekalo v slovenski režiji. Rupel se je o tem na Brdu pri Kranju pozno v temno noč in jutro pogovarjal s štirimi zunanjimi ministri velikih članic EU: Nemčije, Francije, Velike Britanije in Italije. Zraven je bil Javier Solana, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko, po telefonu pa še ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice," se spominja Bojan Brezigar. Doda pa tudi neuspeh: "Ni pa nam uspelo, da bi se začela pogajanja za članstvo Makedonije v EU. Proti je bila Grčija pa tudi vlada v Skopju je kategorično zavračala kakršenkoli pogovore o imenu države."
Čim manj videokonferenčnih sestankov
Sicer pa vlada v času predsedovanja Svetu EU prihodnje leto načrtuje več visokih dogodkov v Sloveniji. Največji med njimi naj bi bil neformalni vrh voditeljev EU, ki mu bo naslednji dan sledil vrh EU-Zahodni Balkan. V kakšni obliki bodo potekali ti dogodki, nekateri tudi z več sto udeleženci, bo odvisno predvsem od epidemioloških razmer.
Stroški predsedovanja so pri 80 milijonih evrov, zavoljo pandemije, če bo ta še grozila, pa bi se utegnili še kaj znižati
Običajno v času predsedovanja potekajo še neformalna ministrska srečanja, veliko pa je dogodkov na nižjih ravneh, na primer na ravni državnih sekretarjev ali generalnih direktorjev. Seznam teh dogodkov že imajo, vendar pa je Dovžan opozoril, da je bil morda v izhodišču preveč ambiciozno zastavljen glede na to, kakšne so zdaj razmere. Zato ga želijo prilagoditi prioritetnim nalogam, je poudaril. Glede izvedbe teh dogodkov je povedal, da si ne želijo, da bi bilo slovensko predsedovanje videokonferenčne narave. Bodo pa pripravljeni tudi na to. Zavrnil je poročanje medijev, da se Slovenija pripravlja zgolj na videokonferenčno predsedovanje, saj dogodke v Sloveniji načrtujejo tudi v fizični obliki. Kolikor smo lahko ujeli, bo zares težko kateri v vzhodnem, recimo odkrito, bolj zaostalem in tudi iz Ljubljane bolj pozabljenem delu Slovenije. Če pa sestanki v fizični obliki zavoljo pandemije še ne bodo mogoči, v Ljubljani računajo, da bi jih lahko pripravili vsaj v hibridni obliki. Del udeležencev bi tako obiskal Slovenijo, preostale bi vključevali prek videokonferenc. Gregor Štajer je tu pojasnil, da bodo uradni in glavni vsebinski dogodki potekali v Bruslju oziroma s podporo Bruslja, tudi za videokonferenčni del. "Za dogodke v Sloveniji pa moramo poskrbeti sami," je dejal. Videokonferenca sama po sebi ni tak zalogaj, večji zalogaj je izvedba s tolmačenjem, je povedal. Sekretariat je tako skupaj z ministrstvom za javno upravo pripravil razpis, da se ministrstva opremijo z ustrezno opremo za videokonference. Ta razpis se že izvaja oziroma bodo kmalu odpirali ponudbe, je še povedal Štajer. Opozoril je še, da lahko konferenčni prostori ob upoštevanju epidemioloških ukrepov sprejmejo samo tretjino ali četrtino običajnega števila udeležencev. Zato so med pripravami znova začeli razmišljati o Brdu kot osrednji lokaciji, kjer načrtujejo izvedbo največjih dogodkov. Tudi če bi razmere onemogočile fizično srečanje, je kongresni center na Brdu opremljen za izvedbo najzahtevnejših videokonferenc. Poleg tega razmišljajo o skupnem studiu za izvedbo videokonferenc v Ljubljani.
Način izvedbe dogodkov bi lahko vplival tudi na stroške predsedovanja, ki za zdaj ostajajo pri načrtovanih 80 milijonih evrov, je še povedal Dovžan. "Če bodo dogodki videokonferenčni, bo struktura stroškov drugačna, ampak mi smo trdno odločeni, da ne presežemo te številke," je zagotovil, "oziroma če bodo dogodki potekali prek videokonferenc, bi lahko bili stroški celo nižji." Medtem je že jasno, da hotela Brdo do začetka predsedovanja ne bodo mogli obnoviti, zato bodo za obiskovalce uredili nastanitve v Ljubljani in drugje na Gorenjskem, denimo na Bledu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
