Dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let je Francijo potisnil v hudo politično krizo. Vendar predsednik Emmanuel Macron ne popušča pri zastavljeni pokojninski reformi. Njegovi argumenti ne prepričajo večine Francozov. Tudi slovensko javno mnenje ni naklonjeno takemu ukrepu. Dnevnikova marčevska javnomnenjska raziskava Vox populi je pokazala, da skoraj 60 odstotkov vprašanih nasprotuje zvišanju upokojitvene starosti, več kot tri četrtine jih je proti podaljšanju delovne dobe.
Povprečna starost prebivalstva Slovenije je sredi leta 2021 znašala 43,8 leta, približno 14 let smo starejši od povprečnega prebivalca Zemlje. Leta 2050 bosta na tri prebivalce Slovenije v delovno aktivni dobi (stari med 20 in 64 leti) kar dva prebivalca starejša od 65 let. Vedno glasneje tiktaka demografska bomba, ki utegne razstreliti pokojninsko blagajno in raztrgati družbeno pogodbo.
Delovna mesta je treba prilagoditi človeku
V eni najbolj inovativnih avtomobilskih tovarn v Evropi delovne procese že vrsto let prilagajajo izzivom starajočega se kadra. Pod podvozjem črnega porscheja panamere se delavci premikajo v nekakšnih pisarniških sedežih. A to niso običajni stoli na kolesih, temveč ergonomsko oblikovane delovne postaje. Na sosednjem tekočem traku robot vrti šasijo porscheja macana. Delavcem omogoča, da med montažo ne gledajo gor in ne dvigujejo rok nad višino glave.
Repetitivno delo v prisilnem položaju, pri katerem je treba uporabljati moč, namreč vodi v poškodbe in kronične bolezni. Z ergonomično zasnovanimi delovnimi postajami oziroma mesti je mogoče preprečiti ali vsaj upočasniti procese obrabe telesa. Posledično ljudje v proizvodnji delajo lažje in dlje. Nekateri Porschejevi zaposleni imajo na sebi še 5000 evrov vredne eksoskelete – lahke kovinske konstrukcije, ki bistveno razbremenijo roke in se nosijo kot nahrbtniki. Ta inovacija je poseben ponos tovarne v Leipzigu. "Moramo gledati na dolgi rok," je v reportaži v Financial Timesu poudaril Andreas Haffner, Porschejev vodja človeških virov. V Nemčiji se redna upokojitvena starost postopoma dviguje s 65 na 67 let.
Niti v razmerah akutnega pomanjkanja delovne sile starejši niso iskan kader
"Na inštitutu že dolgo opozarjamo na nujnost zgodnje uvedbe ukrepov, ki dopuščajo daljšanje delovne dobe in delo pri višji starosti. Že 30-letni delavec mora imeti urejeno delovno mesto, ki varuje njegovo zdravje. Le tako je mogoče podaljševati njegovo delovno dobo," izpostavi Metoda Dodič Fikfak, direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. "Delovna mesta je treba prilagoditi človeku. In tega se vodstvo nemške tovarne zaveda. Da ne bo nesporazuma. Ne gre za večjo mero sočutja v kulturi podjetja; vodi jih ekonomski razmislek, da ustrezne delovne sile na trgu ni in da se mora boriti za vsakega zaposlenega. Storili bodo vse, da jih obdržijo tudi v prihodnje in da bodo zmogli vzdrževati visoko kakovost delovnega in zasebnega življenja do čim višje starosti."
"Porsche je dober primer, kako znanost in tehnologija pomagata starejšim na delovnem mestu," se strinja Janez Malačič, profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. "Vendar tukaj ne gre zgolj za starejše zaposlene. Delodajalec skrbi tudi za mlajše, da ostanejo zdravi in lahko delajo dlje."
Aktivno dobo zapuščamo nadpovprečno hitro
Povprečni zaposleni v Sloveniji se danes upokoji tri leta pred povprečnim zaposlenim v državah OECD. Leta 2021 je le 57 odstotkov anketiranih zaposlenih v Sloveniji odgovorilo, da bodo sedanje delo lahko opravljali do 60. leta starosti. To je bistveno pod povprečjem EU, kjer je na to vprašanje pritrdilno odgovorilo 73 odstotkov anketiranih. Raziskav o vzrokih v Sloveniji kritično primanjkuje.
V starostni skupini od 55 do 64 let je v Sloveniji delovno aktivnih le 57,4 odstotka prebivalcev, kar nas v primerjavi z državami EU uvršča v spodnjo četrtino lestvice. Leta 2020 so se moški v Sloveniji v povprečju upokojevali pri 61,5 leta, ženske so bile leto dni mlajše, kar je približno dve leti pod povprečjem držav OECD. Povprečnega Slovenca v pokoju čaka še dobrih 20 let življenja, povprečna upokojenka si po podatkih Eurostata lahko obeta dobrih 26 let pokojnine.
V Sloveniji smo priča hitremu staranju prebivalstva. Delež starejših od 65 let v skupnem prebivalstvu se je od osamosvojitve do leta 2021 skoraj podvojil, hitro se je povečeval tudi v zadnjem desetletju, ugotavljajo v uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Hkrati se podaljšuje pričakovana življenjska doba ob rojstvu; ta se je v zadnjih 20 letih podaljšala za več kot štiri leta, in sicer na dobrih 77 let pri moških in na skoraj 84 let pri ženskah.
Med letoma 2010 in 2021 se je obenem zmanjšalo število prebivalcev v delovno aktivni dobi (20–64 let), in sicer za 62.000 oseb. Vse to pomeni, da se vztrajno zmanjšuje razmerje med povprečnim številom zaposlenih in številom prejemnikov pokojnin. Leta 2008 je to razmerje znašalo 1,71 zaposlenega na upokojenca, leta 2022 le še 1,57.
Intenzivne demografske spremembe se bodo nadaljevale tudi v prihodnje in bodo povečevale pritisk na vzdržnost pokojninske blagajne. Če ne bomo spremenili ničesar, bodo leta 2050 izdatki za pokojnine znašali kar 15,7 odstotka slovenskega BDP, je že lani opozarjala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Če torej vzdržujemo status quo, bo pomoč iz državnega proračuna za izplačilo pokojnin presegla vplačane prispevke.
Starostna meja se mora dvigniti
"Starostna meja upokojitve se mora brez dvoma dvigniti," meni Metoda Dodič Fikfak, "kako visoko jo dvigniti in kako hitro, je drugo vprašanje. Po mojem prepričanju ni mogoče postaviti enotne upokojitvene starosti. Ni zdravnika, ki bi rekel, da lahko človek 40 let opravlja ponavljajoča se dela v prisilnem položaju, ki terjajo obremenjevanje mišične moči. Pri takšnem delu obstaja velika verjetnost, da delavec pred upokojitvijo postane invalid 3. kategorije. V ordinaciji vidim veliko pacientov, ki so fizično iztrošeni že v 40. letu starosti. To so med drugim delavci v gradbeništvu, ki delajo šest, sedem dni v tednu po dvanajst ur na dan. Po 25 letih dela ne zmorejo več. Na drugih strani imamo 'bele ovratnike', ki opravljajo intelektualna dela in mnogi brez večjih težav delajo tudi pri višji starosti."
To je razvidno tudi iz podatkov o povprečnih upokojitvenih starostih v državah EU. Leta 2020 so visoko izobraženi Evropejci zapustili trg dela v povprečju pri 64,9 leta, tisti s srednjo izobrazbo pri 63,4 leta in manj izobraženi pri 62,1 leta.
Je višanje upokojitvene starosti tudi medicinsko utemeljeno?
Strokovno bi torej bilo utemeljeno, da bi skupine zaposlenih imele različne pogoje upokojevanja. Smiselna bi bila uvedba premične upokojitvene starosti ali uvedba prehodnih delovnih mest, na katerih bi se nekaterim skupinam delavcev iztekla doba zaposlenosti in na katerih bi lahko izkoristili svoje nakopičeno znanje in sposobnosti. Ekonomski in demografski temelji nujnosti dvigovanja upokojitvene starosti se zdijo prepričljivi. Ali obstajajo tudi medicinski argumenti v prid podaljšanja delovne dobe? In ali politični odločevalci kakor koli upoštevajo morebitne izboljšane delovne, fizične in kognitivne sposobnosti novih generacij starejših delavcev pri reformiranju pokojninskega sistema?
"Ni mi znano, da bi višanje upokojitvene starosti utemeljevali na tovrstnih strokovnih dognanjih," odgovori Metoda Dodič Fikfak. "Če bi odločitve temeljile na teh strokovnih vidikih, bi morali pri določanju upokojitvene starosti upoštevati tudi strukturni kazalnik zdravih let življenja, ki temelji na omejitvah posameznika pri običajnih aktivnosti in predstavlja pričakovano trajanje življenja brez oviranosti." Zdrava leta so torej definirana kot odsotnost oviranosti pri vsakodnevnih opravilih.
Do pandemije se je povečevalo število zdravih let življenja
Kazalnik razkriva, da se v Sloveniji ne podaljšuje zgolj življenjska doba, temveč tudi število zdravih let življenja po 65. letu starosti. Število zdravih let življenja se je po letu 2010 podaljšalo za skoraj tri leta za moške in skoraj štiri leta za ženske. Pred pandemijo je imel povprečen 65-letni prebivalec Slovenije leta 2020 pred seboj še 9,4 zdravega leta, ženska 11 let, izhaja iz podatkov Eurostata za leto 2020. To pomeni, da so si lahko kakovostno življenje obetali do skoraj 74. oziroma 76. leta starosti. Največ zdravih let so si lahko po 65. letu obetale Švedinje (16,4) in Švedi (15,4). Vendar velja opozorilo, da podatki še ne vključujejo sprememb zaradi pandemije in z njo povezanih zdravstvenih težav in oviranosti zlasti dolgega covida.
"Brez dvoma je danes povprečen 65-letnik v boljšem zdravstvenem stanju kot enako star človek pred 40 leti. Ta proces ima več razlogov," pojasni Metoda Dodič Fikfak. "V primerjavi s prejšnjimi generacijami je sedanja generacija starejših že imela boljšo splošno kakovost življenja, boljši način prehranjevanja, boljšo zdravstveno oskrbo. V številnih poklicih so se izboljšali proizvodni procesi, več je avtomatizacije, uporabe prilagojenih pripomočkov. Delovno okolje je danes manj neprijazno, kot je bilo nekoč, ko so bili zaposleni izpostavljeni visokim koncentracijam svinca, azbesta, živega srebra. Tudi kadilo se je bistveno več."
"Dobro se spominjam, kako težaško je bilo nekoč delo na kmetijah, delovna mesta v tovarnah so bila nevarna, ljudje so bili bolj izpostavljeni raznoterim škodljivim snovem, strupom, mikrodelcem," doda Malačič. "Če so danes delovni procesi lažji, je logično, da jih je mogoče opravljati dlje. Potem se je spremenilo še veliko drugih dejavnikov, denimo na področju medicine in farmacije, vrsta bolezni je danes ozdravljivih. Razširil se je tudi zdrav življenjski slog, ljudje želimo bolj zdravo živeti, kar nam podaljšuje tudi delovno življenje." Seveda ne gre posploševati. Obstajajo številni poklici, ki jih ni mogoče izvajati v višji starosti. "Zato bi morali razpravljati, kako nasloviti te razlike v pokojninskem sistemu," je prepričan Malačič.
Ali so starejši danes vitalnejši kot nekoč in zakaj?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) od leta 2001 redno opravlja nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI). Ta kaže stalno izboljšanje samoocene o splošnem zdravstvenem stanju v starostni skupini od 55 do 64 let. Če je leta 2001 31,8 odstotka vprašanih svoje stanje ocenilo kot dobro ali zelo dobro, jih je v letu 2020 tako odgovorilo že skoraj 54 odstotkov. "Struktura delovnih mest in izobrazbe v tej skupini se je v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenila, kar je treba upoštevati pri pojasnjevanju teh podatkov," opozori NIJZ in opomni na kazalnik OECD, ki meri leta izgubljenega življenja zaradi prezgodnje umrljivosti. Ta je v dvajsetih letih pred pandemijo covida-19 upadel za skoraj 45 odstotkov.
Ali so starejši danes vitalnejši kot nekoč in zakaj? Raziskovalna skupina z ameriške Univerze Duke je leta 2015 objavila študijo, v kateri so okoli tisoč 38-letnikom določili biološko starost na podlagi 18 različnih meril. Izsledki so presenetljivi. Biološka starost vključenih se je namreč gibala v razponu med 28 in 61 leti. Pri osebah, ki so bile biološko starejše od svoje dejanske starosti, so odkrili večji upad IQ, povečano tveganje možganske kapi in demence ter zmanjšane motorične sposobnosti, kar sicer povezujemo s staranjem.
Eno ključnih meril pri ugotavljanju biološke starosti utegne biti hitrost hoje, so ugotovili v drugi študiji pod vodstvom Line Jee Hartmann Rasmussen z iste univerze. Uporabili so podatke 904 prostovoljcev in prostovoljk iz novozelandskega mesta Dunedin, rojenih leta 1972 in 1973; vedno znova so jih sistematično pregledovali in testirali. Med drugim so jim merili hitrost hoje. Ugotovili so, da so v skupini biološko mlajši tisti, ki so hodili zelo hitro. Počasnejši so se biološko starali hitreje.
V študiji te iste univerze iz leta 2016 izvemo, da začnejo ljudem upadati fizične sposobnosti že po 50. letu starosti. Ta proces je znatno pospešen pri fizično neaktivnih. "Naše raziskave poudarjajo nujnost pristopa vseživljenjskega ohranjanja fizičnih sposobnosti," je poudarila vodilna avtorica Katherine Hall. "Dobra novica je, da redna vadba podaljšuje zmožnost samostojnega življenja."
Do starejših zaposlenih niso povsod enako (negativno) nastrojeni
Na področju medgeneracijskih raziskav je zelo odmevala finska študija ljudi iste starosti v različnih časovnih obdobjih, leta 2020 objavljena v znanstveni reviji za gerontologijo (Journals of Gerontology). "Študija je pokazala, da je duševno in fizično stanje starejših Fincev danes boljše kot pred 30 leti. V začetku 80. let so opravili širok nabor psihofizičnih preizkusov v skupini 500 udeležencev, starih med 75 in 80 leti. Iste teste je raziskovalna skupina ponovila 28 let pozneje pri 726 udeležencih ustrezne starosti. V tej kohorti so bili rezultati občutno boljši. Avtorji domnevajo, da je izboljšanje posledica boljše prehrane in higiene, večje telesne aktivnosti, višje splošne izobrazbe in boljših delovnih razmer. "Današnji starejši so funkcionalno mlajši od ljudi iste starosti v prejšnji generaciji," so zapisali.
Kaj pa kognitivne sposobnosti? Pri kateri starosti začnejo znatno upadati in za koliko? Študija skupine na Univerzi v Heidelbergu, ki temelji na podatkih več kot milijona ljudi, je pokazala, da hitrost miselnega procesiranja ostaja skoraj enaka do 60. leta starosti. "Naše ugotovitve so spodbudne, saj rezultati kažejo, da se povprečne ravni mentalne sposobnosti v okoliščinah, ki zahtevajo hitre odločitve, ne zmanjšajo do razmeroma pozne življenjske dobe," je za Guardian povedala Mischa von Krause, vodilna avtorica študije, ki je bila leta 2020 objavljena v reviji Nature Human Behaviour. Po njeni oceni študija podkrepi domnevo, da starost pomembno vpliva na kakovost in hitrost izvajanja določenih nalog. "Očitno obstajajo naloge, kjer se je ključno izogniti napakam, na primer pri medicinski diagnozi, medtem ko je pri drugih nalogah, kot je izogibanje oviram na cesti, pomembnejša hitrost," je dejala.
"Ta študija se pridružuje množici raziskav, ki nakazujejo, da je način spreminjanja kognitivnih sposobnosti skozi življenje zapleten in da pravzaprav ne vemo, kaj se dogaja," je rezultate komentiral Joshua Hartshorne, psiholog z bostonskega kolidža, ki ni bil vključen v študijo. "Kar koli že se dogaja, zagotovo ne drži trditev, da dosežemo vrh pri 20. letu in se nam nato sposobnosti zmanjšujejo."
Starejši zaposleni imajo določene prednosti pred mlajšimi
Iz omenjenih raziskav bi lahko sklepali, da imajo starejši zaposleni določene prednosti pred mlajšimi in da te temeljijo na zbranih izkušnjah ter pridobljenem znanju. Obenem so danes v povprečju v boljšem zdravstvenem stanju kot enako stari v prejšnjih generacijah. Ti procesi se še niso ustavili. Rojeni v tretjem tisočletju bodo delali v pozna 70. ali 80. leta, napovedujeta Lynda Gratton in Andrew Scott v knjigi The 100-year Life (Stoletno življenje).
Ali je res utemeljeno pričakovati, da bodo generacije, ki šele vstopajo na trg dela, delale globoko v starost? "Zelo sem prepričana, da se bo to zgodilo," odgovori Metoda Dodič Fikfak. "V tem kontekstu me je nekoliko strah tega, kako se bo oblika dela do takrat spremenila. Nekatera ročna dela bodo zagotovo ostala, roboti tudi v prihodnosti ne bodo zmogli vsega. Obenem imajo mlade generacije drugačen odnos do dela, prosti čas, družina, partnerstvo so ji pomembnejši kot predhodnim generacijam. Ta generacija se bo soočila še s pospešeno starajočo družbo in s še večjim pomanjkanjem delovne sile. Izzivi bodo veliki. Prihodnost je že mogoče opazovati v ZDA, kjer že danes veliko starejših od 70 let opravlja razna priložnostna dela, da preživijo iz meseca v mesec." Temu pritrjuje tudi novinarka Financial Timesa Isabel Berwick, ki v podkastih z raziskovalkami opozarja na nujnost trajnostnih delovnih okolij.
V kontekstu podaljševanja delovne dobe in poznejšega upokojevanja se pogosto ustvarja vtis, kakor da je delo nadloga, ki se mora čim prej končati. In da je upokojitev odrešitev zaposlenega. "Delo bi moralo človeka tudi osrečiti," opozori Metoda Dodič Fikfak. "Sodobna bolezen je izgorelost zaradi 'bullshit' služb. Ljudje zbolijo, ker morajo opravljati nesmiselna dela. To je dejstvo. Zato je toliko pomembneje imeti službo, ki ti je v navdih. Delo torej naj ne bi bilo zgolj nekaj, kar te obremenjuje, česar se skušamo čim prej znebiti. Če te delo izpopolnjuje, te veseli, nate deluje krepčilno. Je terapija."
Podjetja nočejo starejših (zaposlenih)
Podaljševanje delovne dobe in dvigovanje upokojitvene starosti je izvedljivo le pod pogojem, da bodo delodajalci hoteli zaposlovati starejše. "Prvi paradoks je očiten: zaradi vzdržnosti pokojninskih sistemov in finančne stabilnosti držav bi starejši morali delati čim dlje, v bistvu pa podjetja starejših nočejo," sta novinarki Simona Toplak in Petra Sovdat opozorili v prispevku v Financah.
Zanimivo, niti v razmerah akutnega pomanjkanja delovne sile starejši niso iskan kader. Eden od dejavnikov njihove neprivlačnosti je okoliščina, da so po 58. letu v Sloveniji zaščitena kategorija. Zato je v podjetjih običajna praksa, da se te kadre sistematično sili v predčasno upokojitev. Diskriminacija pri zaposlovanju starejših je temeljito raziskana in kaže, da so starejši delavci redkeje razporejeni na dodatno usposabljanje v službi kot mlajši in da se jim zaradi domnevnih kognitivnih omejitev zaupa manj zapletene naloge.
"Diskriminiranje starejših zaposlenih je problem," opozarja upokojeni profesor Malačič. "Predavam ekonomiko zaposlenih in pri tem predmetu se veliko ukvarjamo prav z vprašanji, kako delodajalci izvajajo usposabljanja na delovnem mestu, koga odpuščajo. Pogosto slišim argument, da je neki delavec že prestar, da bi se naučil nekaj novega, pa čeprav bo moral delati še več let. Ključno je, da se vseskozi vlaga tudi v te kadre."
V ropotarnici življenja
Pisatelj Oscar Wilde je zapisal, da starci pristanejo v ropotarnici življenja. Tudi v sedanjosti so starejši zasmehovan, neuporaben človeški kapital, je v nosilni temi o diskriminaciji starejših ugotavljala novinarska ekipa nemškega tednika Der Spiegel. Starostna diskriminacija je pojav, ki zastruplja svet, je pred kratkim dejala ameriška pevka 64-letna Madonna.
"V Nemčiji imamo vsekakor težave s starostno diskriminacijo," je v pogovoru za nemški Spiegel ugotavljala tudi doktorica družbenih ved Annina Hering. "Podjetja so se v preteklosti pogosto poskušala znebiti starejših zaposlenih in so jih predčasno upokojila." V raziskavi je ugotovila, da ima skoraj 60 odstotkov kadrovikov začrtano starostno mejo pri selekciji potencialnih zaposlenih, ki je v posameznih primerih celo pod 50. letom starosti. Razlog so predsodki; starejši na splošno veljajo za dražje in manj tehnično podkovane. "Potrebujemo delodajalce, ki v starejših zaposlenih prepoznajo potencial," je prepričana. Nujno je premisliti smiselnost petdnevnega delovnika, ne zgolj zaradi mlajših generacij, ki jim delo ni ključna življenjska vrednota. "Če bomo pravilno uporabili sodobne tehnologije in digitalizacijo, bomo delali manj in bomo še vedno enako ali celo bolj produktivni," je prepričana.
Do starejših zaposlenih niso povsod enako (negativno) nastrojeni. Raziskava, ki jo je leta 2021 opravil finski center za pokojnine, kaže, da večina delodajalcev vidi delavce nad 55. letom starosti kot bolj zanesljive in neodvisne. Primerljivo pozitiven odnos izkazujejo tudi glede njihovih vodstvenih sposobnosti in sposobnosti za sodelovanje. Skoraj trije od štirih finskih delodajalcev so ocenili, da je delo s tipičnimi nalogami na delovnem mestu mogoče do 65. leta, ki je trenutno redna upokojitvena starost v tej nordijski državi. "Takšna prepričanja delodajalcev ponujajo možnosti za podaljšanje delovne dobe in nadaljnje povečanje zaposlovanja starejših od 55 let," je izsledke komentirala višja raziskovalka Noora Järnefelt. Leta 2000 je bilo okoli 250.000 delavcev na Finskem starejših od 55 let. Dvajset let pozneje jih je skoraj 600.000. Približno tretjini delodajalcev se je zdela starost 65 let previsoka. Le dobrih 40 odstotkov delodajalcev v gradbeni panogi se je strinjalo, da lahko njihovi delavci nadaljujejo delo do 65. leta starosti.
Kaj o zaposlovanju starejših pravi ministrstvo, pristojno za delo, ki ga vodi koordinator Levice Luka Mesec? "Med prioritetnimi cilji so vzpostavitev pravičnega, solidarnega in zaupanja vrednega sistema, ki bo omogočal dostojne pokojnine za sedanje in prihodnje generacije ter varno starost. Zavedamo se namreč, da so delovna mesta in zmožnosti za delo v pozni starosti razlikujejo. Nekateri lahko delajo tudi do 70. leta, medtem ko so drugi iztrošeni že veliko prej," so zapisali. Svojo pozornost namerava ministrstvo usmeriti v ukrepe, kot so prilagoditev delovnih mest, skrajšanje delovnega časa, vpeljava morebitnih novih ukrepov, na primer uvajanje mentorstva za nove zaposlene. "Tako nameravamo predvsem poskrbeti, da bo čim več ljudi lahko produktivno delalo dlje, kar bi bilo pozitivno za vse – seveda tudi za vzdržnost sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja."
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac (Levica), na naša vprašanja ni odgovorilo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
