Novi 'potni list': Bodo po novem lahko potovali le cepljeni?

Skoraj leto dni mineva, kar so prve letalske družbe prizemljile letala, države pa so začele zapirati meje. Prenehale so obratovati potovalne agencije, vrata so zaprli hoteli in hostli. Potovanja, kot smo jih poznali pred epidemijo, se razen poletnega presledka z nekaterimi omejitvami za zdaj še niso vrnila. Prehajanje meja med državami ostaja omejeno. Odgovor na to, kako bi se postopno lahko vrnile dnevne množične migracije, pa stroka išče že od začetka pandemije. Več varnosti pri gibanju in zbiranju ljudi prinašajo testiranja, še bolj ključno je cepljenje, najbolj pa precepljenost. Z začetkom množičnega cepljenja so se tako pojavile pobude o vpeljavi cepilnega potnega lista oziroma certifikata, ki bi omogočal prehajanje državnih meja tistim, ki so se cepili proti covidu-19.

Cepljenja pred potovanji

Obvezna cepljenja ob vstopu v nekatere države že poznamo, to velja predvsem za določene države v Afriki in Južni Ameriki. Smernice za cepljenje potnikov pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje in tako določa, proti katerim boleznim se je obvezno ali priporočljivo cepiti pred potovanjem v posamezne države. Epidemiologinja Ondina Jordan Markočič, ki deluje v eni od ambulant za potnike pri NIJZ in tudi sodeluje pri pripravi seznama, je pojasnila, da ta nastane na podlagi mednarodnih smernic, ki pa so plod ocen tveganj Svetovne zdravstvene organizacije. "Obvezno je denimo cepljenje proti rumeni mrzlici za nekatere afriške države. To obvezo potnikom nalagajo države, v katero potujejo. Velja za vse, ne glede na to, iz katere države je potnik. V državah, ki pa niso same predpisale obveznega cepljenja, pa je tam rumena mrzlica vseeno prisotna, je cepljenje obvezno zaradi naših predpisov. Te smo uvedli, da zaščitimo našega potnika," pojasni Jordan Markočičeva. Med obveznimi cepljenji je še cepljenje proti meningokoknemu meningitisu ob vstopu v Savdsko Arabijo, za druga cepljenja pa obstajajo le priporočila. Pred obiskom nekaterih držav je priporočljivo cepljenje proti hepatitisu, otroški paralizi, trebušnem tifusu, japonskemu encefalitisu in tetanusu.

"Tak cepilni certifikat bi zagotovo bil smiseln tudi proti covidu-19," meni Jordan Markočičeva, a ob tem dodaja, da je ključno, da bo cepivo dostopno vsem in bo o njem tudi več znanega. "Izvedeti še moramo, kakšna je dolžina zaščite po cepljenju, in seveda, ali so tisti, ki so že cepljeni, kljub temu lahko prenašalci virusa. Tega za zdaj ne vemo." To potrjuje tudi izvršni direktor Pfizerja Albert Bourla, ki je dejal, da zanesljivih podatkov še ni in da se več jasnosti pričakuje februarja. Dokler ne bo vseh potrebnih odgovorov o cepivu, še ni pogojev za vpeljavo certifikata, se pa v tem času že razpravlja o vprašanjih, ki so predvsem pravna, a tudi čisto tehnična.

Cepilni "potni list"

Na pobudo Grčije voditelji držav Evropske unije že razpravljajo o uvedbi posebnega cepilnega potrdila oziroma cepilnega potnega lista. Vsak, ki bi se cepil proti covidu-19, bi prejel poseben dokazilo, s katerim bi lahko brez težav prečkal državne meje znotraj Evropske unije. Grški premier Kiriakaos Micitakis takšen cepilni potni list vidi kot pot do ponovnega zagona svobodnega gibanja znotraj Evrope. Države članice se sicer strinjajo, da je potrdilo o cepljenju z zdravstvenega vidika nujno, vendar pa se krešejo mnenja glede pravic in časovnega vidika uvedbe. A kot so sporočili iz Evropske komisije, se nadejajo, da se bodo že do konca januarja dogovorili o skupnem pristopu, s katerim bi omogočili potrdila, ki bi jih lahko začeli uporabljati v zdravstvenih sistemih po celotni Evropski uniji in drugod.

Nujno bo soglasje

Pa se taka odločitev na ravni unije sploh lahko zgodi, ali bi bili to ukrepi, ki jih sprejema vsaka država posebej? Pravnik Luka Mišič z ljubljanske pravne fakultete pravi, da ima EU predvsem podporno funkcijo na področju javnega zdravja. "Države članice so tiste, ki lahko sprejemajo ukrepe. Unija bi sicer ukrep lahko izpeljala preko določb o delovanju skupnega trga, kjer ima več pristojnosti. Problem pa je, da bi ta določba potem veljala le za ekonomsko aktivne osebe, torej za delavce, ne pa tudi za tiste, ki se gibljejo iz zasebnih razlogov. Ključno torej je, da države članice sprejmejo iskren politični dogovor, potem pa vsaka posebej vpelje nov enotni dokument in ga dosledno spoštuje," meni Mišič in še dodaja, da je pravna podlaga, po kateri bi lahko na ravni EU sprejeli tako akcijo, precej nejasna.

Tudi vodja konzularne službe na zunanjem ministrstvu Andrej Šter stavi na dogovor vseh članic: "Pomembno je, da v posameznih državah ne bo soliranja, sicer se bodo notranje meje med posameznimi državami in regijami še zaostrile, to pa ne bi bil dober obet za svobodo potovanj."

Iz urada varuha človekovih pravic so sporočili, da se za tako možnost država sicer lahko odloči, vendar mora pred sprejetjem takega ukrepa pretehtati, ali se ciljev ne da zasledovati drugače, ali so torej ukrepi sorazmerni in legitimni. Kljub temu pa tega, kot so še zapisali v uradu varuha, ne morejo narediti ločeno od ostalih držav, saj epidemija covida-19 ni omejena le na območje ene države ali kontinenta.

"Slovenija tovrstnih ukrepov vsekakor ne bi mogla sprejemati sama, pač pa bi to morala storiti najmanj v okviru držav Evropske unije, sicer parcialno sprejemanje ne bi imelo želelnih učinkov, to je zmanjšanje okuženosti," so zapisali.

Nujen bo torej konsenz. Uvedbo cepilnih potrdil za zdaj podpirajo denimo Grčija, Belgija, Danska, Estonija, Poljska. Hrvaška ne razmišlja o uvedbi, Romunija jim ni naklonjena. Slovenija s takim potrdilom, kot kaže, soglaša. Premier Janez Janša je namreč javno povedal, da meni, da se bo to slej ko prej zgodilo in da obveznost cepljenja za obisk posamezne države že danes ni nič novega, obenem pa je ocenil, da bodo cepilni potni listi koristili vsem. Taki rešitvi so naklonjeni tudi na ministrstvu za gospodarstvo, saj menijo, da bi enotni register cepljenih lahko pripomogel k normalizaciji potovanj v zasebne in poslovne namene, nekoliko bolj pa so zadržani pri Slovenski turistični organizaciji.

Je cepljenje še prostovoljno, če je pogoj?

Glavna ovira, ki se postavlja, je zagotavljanje načela enakosti. Ker za zdaj vsi še nimajo dostopa do cepiva, se vrstijo svarila pred diskriminacijo. Prav tako ni predvideno, da bi cepili otroke in mladostnike, mlajše od 16 let. Nekateri se ne bodo cepili iz zdravstvenih razlogov, skoraj zagotovo pa cepiva za vse tudi ne bodo zagotovili v vseh državah hkrati. "Če bi za vstop v neko državo morali pokazati dokazilo o cepljenju, bi tistim, ki se zaradi različnih razlogov niso mogli cepiti, bila odvzeta ta pravica," je prepričan pravnik Luka Mišič. Ob tem dodaja, da je pomembno opozoriti tudi na to, da tako pogojevanje posameznika v cepljenje sili. "To na neki način pomeni, da sicer prostovoljno cepljenje ni več prostovoljno, če je pogoj za svobodo gibanja," še meni. Na to opozarja tudi varuh človekovih pravic in ob tem še dodaja, da se za morebitno obvezno cepljenje ne more odločiti vlada, temveč bi moral o tem odločati državni zbor.

Mišič zato nadaljuje, da mora ob uveljavitvi cepilnega potnega lista enakovredno potniku biti ponujena tudi možnost dokazovanja o neokuženosti. "Karantena, ki je pogoj že zdaj, je tudi ena od možnosti, vendar je problematična, ker ne pride v poštev na primer pri delovnih migrantih, saj v primeru obvezne večdnevne izolacije izvotli namen njihovega gibanja," je še pojasnil.

Novi dokument zagotovo ne bo dodatna knjižica

Kaj pa izvedba? "Zadeva je še zelo na začetku. O izvedbi bo treba še razmisliti. Treba bo razjasniti, kako si bodo države sporočala dejstva o zdravstvenem stanju svojih državljanov, kdo bo izdajal ta potrdila in v kakšnem formatu. Kako bo to možno prebrati v drugi državi, bo to v enotnem jeziku ali pod določenimi šiframi," se sprašuje vodja konzularne službe Šter, a ugiba, da bo oblika najverjetneje digitalna.

Že konec novembra je mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA, v katerega je včlanjenih 290 letalskih družb, ki predstavljajo 82 odstotkov svetovnega zračnega prometa, sporočilo, da je v zaključni fazi razvoja tako imenovanega Travel Passa, digitalnega zdravstvenega potnega lista (aplikacije za pametni mobilnik), za katerega so prepričani, da bi lahko bil dobra osnova za varno odpiranje meja. Ta dodatni potovalni dokument ne bi bil rumena cepilna knjižica, ampak bistveno več, so takrat zapisali. Zagotavljal naj bi varen pretok vseh potrebnih informacij o testiranjih ali cepljenjih potnikov med različnimi vladami, letalskimi družbami in laboratoriji. Letalske družbe bi s pomočjo Travel Passa takoj natančno vedele, ali potnik izpolnjuje zahteve za potovanje, vlade bi dobile možnost preveriti pristnost preizkusov in identitete potujočih, seveda pa bi bilo treba laboratorije, ki bi smeli izdajati ustrezna digitalna potrdila, tudi certificirati.

"Testiranje je prvi ključ, ki bo omogočal mednarodna potovanja brez karantenskih ukrepov. Drugi ključ je globalna informacijska infrastruktura, ki je potrebna za varno upravljanje, skupno rabo in preverjanje testnih podatkov, ki se morajo ujemati z identiteto potnikov v skladu z zahtevami mejne kontrole," je ob predstavitvi dokumenta povedal Alexandre de Juniac, generalni izvršni direktor IATE. Treba je omeniti, da IATA pri razvoju takega izdelka nikakor ni edina. Izpostaviti je treba vsaj še projekt CommonPass, katerega delovanje so že preizkusili v praksi, in pobude, ki jih je na nacionalni ravni uvedlo več vlad. Bloomberg pa je pred nekaj dnevi poročal, da bosta Travel Pass predvidoma aprila v praksi preizkusili tudi letalski družbi Etihad Airways in Emirates.

Varstvo osebnih podatkov

Ob tem pa se pojavljajo vprašanja o varstvu osebnih podatkov. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pojasnjuje, da so podatki o cepljenju podatki v zvezi z zdravjem posameznika in torej posebne vrste osebni podatki, za katere splošna uredba predvideva stroge pogoje za dopustnost obdelave. "Načeloma bi morala biti taka obdelava ustrezno zakonsko urejena. Če bi se posamezne države odločile za tovrstne ukrepe, morajo torej ustrezno zakonsko urediti tudi vidik zbiranja podatkov v zvezi s tem. Za zdaj informacij o tem, kako naj bi države k temu pristopile, nimamo," je dejala. Luko Mišiča pa najbolj skrbijo aplikacije, ki bi cepilne certifikate prikazovale in shranjevale. "Če aplikacija kaže naše osebne podatke o zdravstvenem stanju, je to lahko tvegano. Procesiranje takih podatkov mora biti omejeno, hramba pa varna," je dejal.

Prihodnost potovanj in migracij vsaj še nekaj časa ne bo takšna, kot smo jo poznali pred pandemijo. Napovedi pa so različne. Od tega, da bodo z neba izginili velikani, kakršna sta boeing 747 in airbus A380, saj si nobena letalska družba ne bo mogla privoščiti okužbe 500 potnikov ali več, do tega, da bi na letališčih lahko kmalu videli posebej izšolane pse, ki bodo zavohali virus. Velika vozlišča se bodo morala še bolje opremiti z zdravstvenimi delavci, medicinsko oskrbo, testiranja na covid-19 pa bodo morala zagotavljati tudi manjša letališča. CNBC poroča, da bo cepljenje najverjetneje obvezno za dopustnike, ki bodo oddih želeli preživeti na križarki, poseben izziv bodo predstavljale ekskurzije, izleti na obali, medtem ko je iz več virov slišati, da se upravljavci hotelov za ta korak naj ne bi odločali. Razen pri kongresnem turizmu, kjer bi pri večjih poslovnih dogodkih organizator od udeležencev lahko zahteval predhodno cepljenje.

Povečevanje negotovosti

"Potovanja se bodo vzpostavljala postopoma. A za zdaj vidim veliko težavo tudi v tem, da so letalski prevozniki omejili gostoto poletov in destinacije, kamor se da potovati. To vpliva na potovalne navade. Včasih si lahko v nekaj minutah našel možnost, kako potovati na želeno lokacijo. Danes je to težje, tudi cene so višje. Pojavljajo se tudi vprašanja, ali se lahko kaj spremeni do takrat, ko se bomo vračali z dopusta. To povečuje negotovost," pa o prihodnosti potovanj razmišlja Šter, ki sicer še meni, da se bodo naše potovalne navade vračale počasi.