(O STRIPU) Vojnović/Stepančič: Pod svobodnim soncem

ŽIVIMO SVOBODNO?

Pred kratkim je na knjižne police, stripovske pravzaprav, prispel "nov monumentalen strip, brez dvoma največji slovenski zgodovinski ep in najbolj priljubljena slovenska knjiga vseh časov v posebni izdaji: Pod svobodnim soncem – strip", kakor so zapisali izdajatelji v zavodu za kulturo, izobraževanje in šport Škrateljc. S svobodnim soncem se njihova impresivna zbirka stripov - zadnji so bili Reformatorji v stripu Boštjana Gorenca in Jake Vukotiča - kar ne neha.

Besedilo Frana Saleškega Finžgarja je priredil Goran Vojnović, ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar sto petdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. "Zgodba, ki je tako globoko vpisana v zavest in identiteto Slovencev, je neverjetno aktualna še danes, v času iskanja novih družbenih vezi in soodvisnosti. Še danes nas spodbuja k premisleku in še danes navdihuje. Zato Pod svobodnim soncem – strip, tako kot v času od prve knjižne izdaje leta 1912, krepi ponos in zavest o pripadnosti narodu. Pod svobodnim soncem je strip, ikona, knjiga in zgodba, ki bralca zaznamuje in povzdigne," izpostavljajo izdajatelji.

Janez Bogataj je v spremnem besedilu med drugim zapisal, da v času nastajanja romana Slovenci še nismo imeli svoje države, zato je bilo pisateljevo poudarjanje junaške upornosti, čeprav v drugem časovnem obdobju, pravzaprav univerzalno opozorilo in navodilo za uresničitev samostojnosti. Vojnović pa se sprašuje, kdo so danes barbari, kje je danes Bizanc, smo mi barbari na obrobju mogočnega cesarstva ali smo Bizantinci, ki Bizanc varujejo pred vdirajočimi barbari. In zaključuje: kako je z našo svobodo? Živimo danes pod svobodnim soncem ali ne?