Včasih sem mislila, da je nenavadno, ker vsako novo leto pričakam z mislijo, da bomo stopili vanj tudi s še eno spominsko slovesnostjo na Osankarici. In zdaj vsakokrat znova razmišljam, da je v tem neko posebno sporočilo. Ko se eno leto konča, si najbolj želimo, da bi bilo prihodnje lepše od minulega. Ja, saj bi bilo, če bi res s srcem znali pomisliti na to, koliko naših prednikov je umrlo - odločenih, da po svojih močeh prispevajo k boljšemu, lepšemu svetu za vse nas.