Pred 50 leti v Večeru: Javna razprava o slovenski himni

23. oktober 1972

Prireditev s kulturno težo

Ob prisotnosti nadvse številnih in uglednih kulturnih, političnih in drugih javnih delavcev iz Slovenije se je v soboto zvečer v Mariboru začelo 7. srečanje slovenskih dramskih gledališč, ki že tri leta nosi ime po velikem slovenskem igralcu Ignaciju Borštniku. Z balkona stavbe Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru sta člana mariborske drame Boris Brunčko in Rado Pavalec prebrala odlomek iz Cankarjeve Bele krizanteme in poslanico Borštnikovega srečanja, nakar je spregovoril akademik dr. Bratko Kreft, ki je letošnje Borštnikovo srečanje tudi odprl. Dr. Bratko Kreft je v svojem govoru zelo jasno poudaril pomen Borštnikovega srečanja za razvoj slovenskega gledališča, posebej pa je po njegovih besedah za srečanje pomembno to, da se dogaja v Mariboru. Kot je dejal, dobiva Maribor kot drugo slovensko mesto z Borštnikovim srečanjem tisto kulturno veljavo, ki temu mestu v takih razmerah pripada. /.../

23. oktober 1972

Manevri Podgora 72

Vodja skupnih vaj Podgora 72 viceadmiral Ivo Puršić je v ukazu mornariškim vojnoletalskim in protiletalskim enotam povedal, da so pred velikimi in odgovornimi nalogami. Delali bodo v zapletenih in težkih okoliščinah. Vaje bodo naporne, vendar to ne bo ovira, da ne bi pokazali znanja in spretnosti. Vaje so preizkus koncepta splošnega ljudskega odpora.

23. oktober 1972

Bilo je tako kot pred 50 leti

V Libeličah je bilo včeraj dopoldan spet tako kot pred 50 leti. Skozi vas je korakal pisan sprevod s prapori na čelu, igrala je godba, na slavnostni tribuni se je menjal govornik za govornikom in od blizu in daleč je prišlo več kot 5000 ljudi. Libeliče so jugoslovanske. Libeliče so slovenske. Libeliče so slavile. 50 let je minilo od takrat, ko so po dveh letih življenja pod Avstrijo končno pripadle Sloveniji - Jugoslaviji. /.../ Udeležence proslave je najprej pozdravil predsednik prireditvenega odbora Lojze Kos. Med drugim je dejal, da je še posebej vesel, ker lahko pozdravi tudi nekatere borce za severno mejo iz prve svetovne vojne in jim zaželi dobrodošlico. Slavnostni govor o pomenu odločitve Libeličanov pred 50 leti je imel predsednik občinske konference SZDL Slovenj Gradec Branko Kobale. Za njim je v imenu odbora borcev za severno mejo govoril Josip Nahbar, o položaju Slovencev v Avstriji pa je nekaj besed povedal Franc Bart /.../

T. IVIČ

24. oktober 1972

Vizija bodočnosti v Mariboru

- Kaj, pri hudiču, pa je spet to? Zdaj boste pa že cestnino na mostovih pobirali?

- Kar mirno kri! To je namreč edina možnost, da bomo prišli do denarja za popravilo mariborskih ulic in cest.

24. oktober 1972

Pritožba Maribora zavrnjena

Tekmovalna komisija nogometne zveze Slovenije je na včerajšnjem sestanku registrirala finalno tekmo za jugoslovanski nogometni pokal na področju SRS med Mariborom in Olimpijo, odigrano prejšnjo sredo, z rezultatom 1:0 za Olimpijo. Kakor je znano, je NK Maribor, potem ko je bila tekma v 115. minuti prekinjena zaradi mraka, vložil pritožbo in zahteval igranje nove tekme. Tekmovalna komisija je bila mnenja, da je bil izključni krivec za prekinitev tekme NK Maribor. Ta je namreč zahteval, da se srečanje prične šele ob 15. uri, poleg tega pa so njegovi igralci povzročili še 6-minutno prekinitev, ko so od sodnika Goleša iz Celja zahtevali, da dosodi 11-metrovko v njihovo korist in s tem onemogočili nadaljevanje, ker se je medtem zmračilo. V šestnajstini finala tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal bo torej Slovenijo zastopal NK Olimpija. N. S.

25. oktober 1972

Obsojamo teptanje pravic

Ostri protesti slovenske javnosti so včeraj znova dokazali našo skrb in protest ob zadnjih dogodkih na Koroškem, ki zanikujejo in teptajo osnovne pravice Slovencev državljanov republike Avstrije. Na velikem protestnem zborovanju v Ljubljani so včeraj govorili Adolf Straka, delavec iz Litostroja, Mirko Jerman, narodni heroj, Tomaž Kšela, študent, Vinko Hafner, sekretar mestnega komiteja ZK, in Rudi Bregar, predsednik mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljana. Predsedstvo republiškega zbora ZZB NOV Slovenije je poslalo zveznemu odboru pismo s svojimi stališči o nedavnih dogodkih na avstrijskem Koroškem. /.../ "Štejemo za svojo dolžnost, da opozorimo vas in prek zveznega odbora vso organizacijo ZZB Jugoslavije na te pojave, ker smo prepričani, da oživljanje nacizma kjerkoli in v katerikoli obliki globoko prizadene vse bivše borce zoper fašizem v naši državi."

25. oktober 1972

Rojstni kraj - Luna

Ugledni sodelavec houstonske univerze John Howell ima načrt, da bi blizu 1990. leta živelo na Luni 180 ljudi. Ta naselbina bi bila povsem neodvisna, pravno in gospodarsko, imela bi svojo vlado, denar in policijo. Ljudje bi živeli v naselju 20 let z rednimi dopusti na Zemlji. Ker bi bili na Luni moški in ženske, je logično pričakovati, da bodo odprli matični urad za sklepanje zakonskih zvez in rojstno knjigo za novorojenčke. Ljudje bi živeli pod Luninim površjem, gojili bi žito in gobe.

26. oktober 1972

Naši himalajci pod vrhom

Jugoslovanska himalajska odprava, ki se vzpenja na Makalu, je postavila svoje četrto taborišče, nekaj sto metrov pod vrhom. Himalajski vrh bo poskušala osvojiti v zadnjih dneh oktobra. To je objavilo nepalsko zunanje ministrstvo, ki je dobilo sporočilo naše odprave.

26. oktober 1972

Sprejet Nikezićev odstop

Tanjug je včeraj objavil sporočilo, da jc centralni komite ZK Srbije na svoji 43. seji, ki je bila v soboto, 21. oktobra, sprejel odstop predsednika CK ZK Srbije Marka Nikezića in sekretarja CK ZK Srbije Latinke Perović ter ju razrešil teh funkcij. Marko Nikezič in Latinka Perovič sta bila izvoljena na ta položaja 23. novembra 1968 na 18. seji CK ZK Srbije.

26. oktober 1972

Slovenska himna

Pri nas se začenja te dni javna razprava o slovenski himni. Posebna delovna skupina pri republiški konferenci SZDL je sprejela osnovna merila za izbor himne. To so zgodovinska povezanost pesmi s prelomnimi obdobji v zgodovini slovenskega naroda, v ožji izbor pridejo pesmi Naprej, zastava slave (prva in druga kitica, glasba Davorin Jenko, besedilo Simon Jenko), Zdravijica (predzadnja kitica, besedilo France Prešeren, glasba Stanko Premrl) in Naša zemlja (besedilo Mije Klopčič, glasba Marjan Kozina). Javna razprava bo do konca leta, tisk, radio in televizija bodo seznanili bralce In poslušalce s predloženimi himnami.