6. december 1969
Tri metre visoki snežni zameti
Sneg, ki je padal vso noč od četrtka na petek in včeraj ves dan, je na celjskem območju zasul ceste in poti. Na cesti med Velikim Kamnom in Podsredo na Kozjanskem je povrhu pihala še burja in tako so ponekod nastali do tri metre visoki snežni zameti ter ustavili ves promet na cesti. Služba za zimsko vzdrževanje cest v Celju se je odpravila s posebnim specializiranim vozilom nad zamete in v času, ko to poročamo, se še ni vrnila v Celje.
Vse ostale ceste na celjskem območju pa so bile po zaslugi cestnega podjetja Celje in njegovih služb včeraj prevozne ne glede na to, da je ponekod zapadlo tudi do 30 cm snega. Ljudje so bili z vso razpoložljivo mehanizacijo na nogah vso noč in včerajšnji dan in takoj jim je uspelo vse ceste splužiti, na osrednje, najprometnejše, pa tudi nasuti soli.
Na glavni cesti Maribor-Ljubljana je do nadaljnjega prepovedana vožnja tovornjakov s prikolicami. Slovenci naj bi bili, sodeč po Tanjugovem poročilu o vremenu v Jugoslaviji, rekorderji pri mrazu. Včeraj je snežilo po vsej Sloveniji in celo na severnem Jadranu.
6. december 1969
Nov videz Treh ribnikov že 1970?
V prihodnjih dneh, če bo vreme naklonjeno, bo na zamrznjeni gladini Treh ribnikov spet zelo živahno v vrvežu mladih in starih ljubiteljev rekreativnega drsanja. Za razliko od preteklih let je letos prevzela v upravljanje ta naravni objekt na koncu mestnega parka restavracija Center s svojim gostiščem Pri treh ribnikih, in marsikdo je prepričan, da bo odslej v marsičem bolje poskrbljeno za zimski drsalni šport ter za lepšo in boljšo ureditev celotnega naravnega objekta tudi v drugih letnih časih.
Izdelani so namreč že projekti za celotno področje Treh ribnikov, vendar bodo pričeli uresničevati načrte šele prihodnje leto, ko bi asfaltirali cesto, adaptirali paviljon in ga usposobili za prijetno zatočišče z glasbenim sporedom in morda tudi plesi. Staro električno napeljavo bodo zamenjali z moderno razsvetljavo in skratka dosegli, da bodo Trije ribniki dobili nov videz. Nedvomno se bodo tega zelo razveselili tudi stalni sprehajalci in obiskovalci tega priljubljenega mariborskega naravnega objekta, ki se mu sedaj obetajo lepši časi.
8. december 1969
Snežni objem najhujši v Pomurju
Štab zimske službe pri Cestnem podjetju Maribor je v zadnjih 48 urah prestal težko preizkušnjo. Skupno okrog 350 ljudi se je uspešno spoprijelo s silovitim snežnim metežem, ki je še zlasti ogrozil, da bo ohromil ves promet na cestnem omrežju na najbolj izpostavljenem področju v ravninskem svetu vzhodno od Murske Sobote. Na kraj dogodkov je pohitel v soboto in zatem v nedeljo na Koroško ter na Pohorje tudi vodja štaba za zimsko službo pri Cestnem podjetju Maribor Vladimir Tominc in se na kraju samem najbolje seznanil z napori svojih ljudi. Ti niso popustili, čeprav so delali nekateri tudi neprekinjeno že 24 ur in več. Zares, zaslužijo si vse priznanje.
Po besedah tov. Tominca je bilo najhuje v Pomurju, kjer so zameti ponekod dosegli višino tudi čez dva metra. Na pomoč so morali poklicati edino rolbo, motorni rezkač za odmetavanje snega s cestišča, ki je bila še včeraj okrog Moravcev in Murske Sobote.
"Med drugim smo morali rešiti iz snežnega objema avtobus, ki je bil že več ur zatrpan. Ko smo se prebili do njega, smo se znašli v globokem zametu. No, uspelo nam je in avtobus je lahko srečno pripeljal v Dobrovnik," nam je dejal tov. Tominc, ki že deset let rešuje s svojo ekipo cestno omrežje v severni Sloveniji pred snežnim nanosi.
8. december 1969
Na pragu odkritja
Nič nas ne dela tako obupane kot nemoč. Doslej smo leta in leta čutili to nemoč pri raku, bolezni številka ena našega časa. Ko so pri bolniku odkrili bolezen, je bilo najpogosteje prepozno. In prav to je dajalo besedi rak grozljiv prizvok. Nemara ljudje niso za nobeno bolezen tako nestrpno pričakovali zdravilo kot za raka. Toda če hočeš zdraviti moraš poznati povzročitelja. Človeštvo pa ne pozna povzročitelja raka.
Danes lahko beremo o poročilu iz ZDA in skoraj sočasno iz Japonske, da so znanstveniki na pragu velikega odkritja - izolirali naj bi virus raka v človeškem organizmu.
Znanstveniki sami so previdni - iz svojega dela ne marajo ustvarjati senzacije, svarijo pred pretiranim optimizmom, imajo še pomisleke, pridržke, dvome. O najnovejših odkritjih bodo povedali svojo besedo strokovnjaki, zdravniki ... Preprosti ljudje pa smo veseli ob kančku upanja, ki ga prinaša časopisna novica obolelim in tistim, ki jih strah pred zlohotno boleznijo spremlja skozi življenje.
Povedali so nam, da ne gre pričakovati zdravila proti raku že v enem letu ali dveh, morda sploh ne tako hitro. Toda sodobna medicinska veda je ta čas najverjetneje blizu tega, da odkrije virus, ki povzroča raka. In ko bodo poznali povzročitelja, bo utrta pot k zdravilu.
Nemara se nam bo dan, ko bomo premagali raka, enako vtisnil v spomin kot letošnje leto, ko je človek prispel do Lune.
10. december 1969
Študentov včeraj ni bilo
Ali študentov ne zanimajo povišanja cen v prehrani v samopostrežni restavraciji Center, Maribor, gradnja tretjega študentskega stolpiča in vprašanje študentskih posojil in štipendij? Taka je bila namreč vsebina včerajšnjega zbora študentov mariborskih visokošolskih zavodov, ki ga je priredil izvršni odbor študentske skupnosti. Zbora se je udeležilo le 14 študentov, skoraj toliko pa je bilo tudi predstavnikov samopostrežne restavracije Center in tiska, in tako smo dobili vtis, da študentov reševanje njihovih življenjskih problemov ne zanima.
11. december 1969
Miran Potrč sekretar komiteja MK ZKS Maribor
Na včerajšnji konferenci Zveze komunistov v Mariboru so člani konference izvolili za sekretarja komiteja Mestne konference ZKS Maribor Mirana Potrča, dipl. pravnika.
Rodil se je 1938 v Mariboru, kjer je tudi obiskoval šolo. Bil je mladinski funkcionar, na pravni fakulteti pa član univerzitetnega odbora zveze študentov. Po diplomi leta 1961 je bil v šoli za rezervne častnike, leta 1962 pa so ga na predlog šole sprejeli na terenu v zvezo komunistov.
Zaposlil se je v Livarni, kjer so ga kmalu po prihodu izvolili za sekretarja ene izmed osnovnih organizacij. Dve mandatni dobi je bil član mestnega komiteja, sedaj pa je na komiteju profesionalni predsednik komisije za organizacijo in razvoj ZK.
15. december 1969
Jugoslovan s teksaškim srcem doma
Na surčinskem letališču v Beogradu je pristalo letalo, s katerim je včeraj ob 0.55 dopotoval prvi Jugoslovan s tujim srcem - Dušan Vlačo, 17-letni deček iz okolice Zrenjanina. Od tega trenutka je edini prebivalec našega glavnega mesta in naše države, ki živi s tujim srcem.
To srce je dobil od smrtno ranjenega 38-letnega Teksačana, presadil pa mu ga je znani svetovni srčni kirurg prof. de Bakey 18. septembra 1968, torej pred 455 dnevi.
Dušan Vlačo je pred 15 meseci zapustil Beograd in svojo vas in odletel v Houston. To je bilo zanj zadnje upanje, ker sploh ni zmogel po stopnicah in je komajda dihal. V njegovih očeh in na modrikastih ustnicah je bil zapisan njegov skorajšnji konec.
V Beograd se je vrnil deček poln optimizma, veselja in poguma, deček, nad čigar usodo bedi svetovna medicina. V njegovih očeh je sedaj videti zdrav lesk, v njegovih prsih veselo utripa podarjeno srce.
Dušan Vlačo, ki je krenil na pot ob pomoči svoje pogumne matere, je storil vse, da bi premagal smrt. /.../
