(PREVERILI SMO) Premoženje ministric in ministrov Janševe vlade: Največ podatkov razkrili v NSi, najmanj v SDS

Po vseslovenskih ljudskih vstajah med letoma 2012 in 2013 se protestniki, tokrat na kolesih, spet množično zbirajo na slovenskih trgih in ulicah. In znova jih je na ulice pognalo nezadovoljstvo nad ravnanji aktualne oblasti, ki je svoj vrhunec doseglo z afero v zvezi z nabavo zaščitne in medicinske opreme med epidemijo novega koronavirusa. "Naj bo vlada v službi naroda, ne kapitala," protestniki med drugim sporočajo na svojih transparentih in podpirajo tiste, ki so si med zadnjo krizo upali spregovoriti o domnevno koruptivnih državnih poslih. Da si želi, da bi v Sloveniji končno odkrili in poklicali na odgovornost tiste, ki se ob vsej tej krizi nezakonito okoriščajo, je nedavno za Večer povedala tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, hkrati pa opozorila, da je državna lastnina po osamosvojitvi postala za izbrance priložnost za bogatenje. "Nadzorne institucije niso bile dovolj učinkovite, namerno ali nenamerno, zato smo vsi oškodovani," je dodala.
Zakaj smo se torej v tem razgretem obdobju odločili, da ministrice in ministre aktualne vlade povprašamo po osebnem premoženju? "Nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev ima dvojno vlogo. Na eni strani je obstoječe premoženje lahko vir nasprotij interesov, na drugi strani pa je morebitno nesorazmerno povečanje premoženja med opravljanjem funkcije lahko pokazatelj pridobivanja zasebnih koristi na račun javne funkcije. Javna objava takšnih podatkov pa lahko služi povečevanju zaupanja javnosti v javne funkcije in tudi dodatnemu nadzoru civilne družbe, saj so nadzorne institucije pogosto kadrovsko podhranjene za dovolj kakovostno izvajanje nadzora. Greco (Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope, op. a.) tudi za komisijo za preprečevanje korupcije jasno pravi, da nima zadostnih resursov za nadzor nad premoženjskim stanjem," pojasnjuje vodja projektov in raziskovalec pri Transparency International Slovenia Sebastijan Peterka. Ob tem dodaja, da je odločitev o ureditvi objave premoženja običajno kombinacija kulturnega okolja in splošnih političnih standardov, kjer se krešejo pravica javnosti do obveščenosti ter pravici do zasebnosti in, vsaj v nekaterih državah, varnosti funkcionarjev. "Funkcionarji pa lahko brez zakonskih podlag podatke proaktivno objavijo. Poznamo primer tradicije objav davčnih napovedi kandidatov za predsednika ZDA, kjer so kandidati dolgo časa prostovoljno objavljali te podatke, a je tradicijo prekinil aktualni predsednik," poudarja naš sogovornik, ki omenja tudi raziskavo Svetovne banke, po kateri 55 odstotkov od 153 pregledanih držav dopušča dostop do podatkov o premoženjskem stanju, ki ga funkcionarji poročajo skladno z zakonskimi zahtevami. Odstotek je še bistveno višji v najbolj razvitih državah OECD (97 odstotkov) ali v regiji Evropa in centralna Azija (71 odstotkov). Glede na omejene resurse KPK, obstoječe standarde transparentnosti v Sloveniji in pomanjkanje zaupanja v institucije v Transparency International Slovenia ocenjujejo, da bi premoženjsko stanje ministrov in še nekaterih drugih najvišjih funkcionarjev moralo biti javno objavljeno.

Od 17 jih je zgolj 8 razkrilo podatke

In kako odzivni so bili ministrice in ministri štirinajste slovenske vlade, ko smo jih zaprosili za premoženjske podatke? Ker je zaupanje javnosti v nosilce oblasti eden od temeljev delovanja demokracije, nas je zanimalo, ali so te podatke pripravljeni deliti tudi z nami oziroma z javnostjo. Če podatkov, ki so jih sicer že morali posredovati protikorupcijski komisiji, niso bili pripravljeni zaupati javnosti, smo ministre zaprosili tudi, da navedejo razlog, zakaj so se tako odločili.