Razbite iluzije o štajerskem finančnem stebru

Matija Stepišnik Matija Stepišnik
09.11.2019 06:19

Kaj je in kaj bo ostalo od glavnih mariborskih finančnih institucij, ki so nekoč želele biti hrbetnica tukajšnjega gospodarstva.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Iz ruševin potresa, v katerega je Maribor in regijo pahnilo sesutje jugoslovanskih trgov, zlatih jam njegovih industrijskih šampionov, je v desetletju zrasla ideja, da bi Štajerska ob obnovljenem gospodarstvu potrebovala tudi samostojen finančni steber. Njeni ključni snovalci so se kasneje (tudi) ob asistenci politike pogreznili v serijo afer, a ideja o finančni hrbtenici, ki bi jo kot ključna temelja predstavljali Nova KBM in Zavarovalnica Maribor, danes Zavarovalnica Sava, je ostala živa dolgo. Formalno dotlej, dokler ni uprava Nove KBM, tedaj jo je vodil Aleš Hauc, prodala deleža v Zavarovalnici Maribor Savi Re. Naj ne bo pomote: vmes so se dramatično spremenile tudi lokalne, nacionalne in globalne gospodarske razmere, ki so preusmerile tudi ključne finančne in gospodarske procese.
Novo KBM je junija 2015 prek luksemburškega projektnega podjetja Biser Bidco, prek katerega jo upravlja tudi danes, skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj kupil ameriški sklad Apollo. Ta je Novo KBM začel upravljati leto kasneje. Novembra 2016 so se združile Zavarovalnica Maribor, Tilia in dve hrvaški zavarovalnici v Zavarovalnico Sava. Američani so Novi KBM pripojili Poštno banko oziroma KBS, prevzeli slovenski del banke Raiffeisen in Summit Leasing, junija letos je Nova KBM uspela v tekmi z Miodragom Kostićem in madžarsko OTP kupiti še Abanko. Prevzem naj bi bil po pridobitvi ustreznih regulatornih dovoljenj sklenjen v prvem četrtletju 2020.

Logika trebuha in kruha

To je zelo strnjen povzetek nekaterih ključnih premikov na štajerskem delu slovenskega finančnega trga. Ostalo je zgodovina. Prihodnost je negotova. Vsaj, ko gre za sedež Nove KBM in ohranjanje njenih temeljnih upravljavskih funkcij v Mariboru. Gotovo je le, da bi se s selitvijo ključnih funkcij v Ljubljano po koncu operacije Nova KBM + Abanka v center odselila tudi pomembna, višje kvalificirana in boljše plačana delovna mesta. A to ne bi bile edine posledice za regijo, ki je, ko gre za njeno zaposlitveno perspektivo, hendikepirana že, če pogledamo zaposlitveno strukturo javnega sektorja v Mariboru. Pomembnejših državnih institucij, kjer bi se sprejemale odločitve in kreirale politike, je tukaj bore malo, pod pritiskom marginalizacije so sodišča in še kakšne druge javne ustanove. Američani uradno ne povedo, kaj bodo po konsolidaciji dveh bank naredili. Neuradnih glasov iz bančnih krogov, tudi notranjih v Novi KBM, da je selitev pomembnega dela vplivnejših delovnih mest skoraj dejstvo, je veliko, uradnih informacij še nič. Število zaposlenih se v Novi KBM zmanjšuje že nekaj časa, tudi pred Američani se je. Letos naj bi se številka zmanjšala za 150. Že danes se morajo številni Mariborčani in okoličani v službo voziti v Ljubljano, s tem je Maribor za njih vsaj med tednom bolj ali manj spalno naselje, to pomeni, da se v veliki meri proti centru preusmeri pomemben del njihove kupne moči. Za mesto in regijo je v več vidikih pomembno, da ljudje, ki v njem živijo, v njegovem življenju aktivno sodelujejo, ne nazadnje, da v njem tudi trošijo. Sami se lahko prepričamo, da so razmere na štajerski avtocesti zaradi dodatnih prometnih tokov, ki jih usmerja temeljni zakon iz reka “s trebuhom za kruhom”, vse slabše. S tem pa tudi kakovost življenja ljudi, ki ogromno časa preživijo na cesti. Finančnih tokov, ki silijo v center, tja, kjer je največ posla, denarja, tudi kadra, ne more preusmeriti nič, to je na neki način logičen proces v kapitalističnem ustroju. Če vmes ne poseže politika s svojimi premišljenimi, celovitimi decentralizacijskimi ukrepi. Kapital, sploh mednarodni, je manj odziven na potrebe lokalnega okolja, zanima ga najprej maksimiziranje vložka.

Zavarovalnica je ostala

Pred tremi leti je bilo pritiskov, da bi se tudi sedež Zavarovalnice Maribor oziroma kasneje združene Zavarovalnice Sava selil iz Maribora, ali v Ljubljano oziroma realneje v Novo mesto, od koder je bila druga večja zavarovalnica iz združitve, Tilia, veliko. Sprva je bila scenarij tudi menjava predsednika uprave Davida Kastelica z Borisom Medico, a se kasneje to ni zgodilo. Prav tako ne selitev. S tem v Mariboru niso ostala le številna delovna mesta, pomembna tudi za Univerzo v Mariboru, kjer se šolajo ekonomisti, pravniki in drugi profili, ki jih sodobna zavarovalniška skupina potrebuje, ampak številne institucije in društva v mestu povedo, da Zavarovalnica Sava ostaja eden od ključnih finančnih podpornikov mnogih bolj in manj velikih in odmevnih zgodb. Od Zlate lisice prek gledališča, Lenta do NK Maribor, če omenimo le nekatere. Predstavniki ZS so na kakšnih javnih razpravah že večkrat dali vedeti, da se pri izvrševanju družbenoodgovorne podpore lokalnega okolja nemalokrat čutijo vse bolj osamljene, vse več jih trka na njihova vrata, ker so se kje drugje zaprla. Nova KBM je svoje sponzorske in donatorske vložke medtem že bistveno skrčila in prestrukturirala. Gospodarsko-finančna centralizacija za seboj pušča še veliko več posledic kot le odliv delovnih mest, čutita jo vse lokalno okolje in zaledje.

Maribor, kje je tvoje mesto?

“Vloga drugega največjega mesta je bila zmeraj nehvaležna, sploh v majhnih državah,” začne razmišljanje ekonomist, dekan zasebne fakultete Doba dr. Rasto Ovin. “Povsem razumljivo je, da se bo v takšnih razmerah kot finančni center oblikovalo glavno mesto. A bo ob tem v mednarodnem merilu še zmeraj imelo neznatno vlogo in pomen. Drugače kot denimo v Nemčiji, kjer je to nalogo prevzel Frankfurt najprej glavnemu mestu Bonnu, nato pa tudi Berlinu, v mali Sloveniji nimamo dovolj ljudi in človeškega kapitala (torej znanja), da bi se lahko finančna in še katere pomembne državne dejavnosti in funkcije delile med mesti.” Prispevek države, ki ga lahko zahtevajo takšna mesta oziroma centri izven glavnega mesta, so predvsem vse vrste infrastrukture in podpora pri razvijanju nišnih dejavnosti, meni Ovin. To po njegovem zahteva strategije lokalnih skupnosti, ki se uspejo vključiti v strategijo države, če ta obstaja. V ekonomskem pogledu bo majhnost Slovenije in znotraj nje še toliko bolj Maribora zmeraj omejujoč dejavnik, meni Ovin, idealno za Maribor bi tako bilo, če bi Slovenija toliko let po osamosvojitvi vendar uspela izkoristiti naš zemljepisni položaj. “Takrat bi se Maribor lahko podobno kot sredi 19. stoletja, ko je zaradi avstrijske južne železnice prevzel vodilni položaj Ptuja, ob ustrezni strategiji in podpori zanjo oblikoval kot logistično središče. Kar poglejmo nazaj, kako je južna železnica privabila v naše mesto vse vrste za tiste čase naprednih poklicev in človeškega kapitala, zaradi katerega se je Maribor razvijal v pravo mesto v pogledu industrije, prometa, kulture, izobraževanja,” razmišlja Ovin.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta