Klara Širovnik
Zadnji dnevi, zadnji trenutki, ko ljudje začutijo, da ne morejo več čakati, da bi povedali vse, kar imajo povedati, so tudi izjemno močni in lepi. Tudi če besed ne morejo izgovoriti, zadostujeta dotik in občutek prisotnosti. Umirajočim in njihovim svojcem v času epidemije to ni bilo omogočeno. Sogovorniki poudarjajo, da je v prihodnje nujno omogočiti različne poti - dopustiti stik in slovo tistim, ki si to želijo.
Strokovni delavci in prostovoljci Slovenskega društva Hospic hudo bolne in njihove svojce spremljajo na domu in v podobnih okoljih: bolnišnicah, domovih za starejše in drugih namestitvah. Umirajočim omogočajo, da svet zapustijo kar se da mirno, s podporo pomagajo svojcem, obenem pa si prizadevajo spremeniti prevladujoči odnos do smrti in umiranja.
V času epidemije smo ta odnos popolnoma zapostavili. Svojci se v nemalo primerih niso mogli posloviti od svojih bližnjih, slednji pa so umirali sami. Raziskave kažejo, da v procesu žalovanja takrat, ko se človek od umirajočega ne poslovi, velikokrat prihaja do zapletov.
V času epidemije smo ta odnos popolnoma zapostavili. Svojci se v nemalo primerih niso mogli posloviti od svojih bližnjih, slednji pa so umirali sami. Raziskave kažejo, da v procesu žalovanja takrat, ko se človek od umirajočega ne poslovi, velikokrat prihaja do zapletov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
