(ŠESTI DAN) Krvave oktobrske none

Na oktobrske none po rimskem koledarju, eno leto po začetku spopada med Izraelom in Palestino, so številke grozljive. Postale so desettisočkrat bolj krvave kot marčevske ide v prvem stoletju pred našim štetjem. V Gazi je bilo v enem letu ubitih skoraj 42 tisoč ljudi, od tega 16.500 otrok, pogrešanih je več kot deset tisoč ljudi. Na okupiranem Zahodnem bregu je bilo ubitih okoli 720 ljudi, od tega 160 otrok. Ranjenih je bilo 5700 ljudi. V napadu Hamasa na Izrael, 7. oktobra lani, je bilo ubitih 1139 ljudi.

Izrael se v spopadu obnaša kot nasilen učenec, ki v razredu nadleguje vse povprek, pa mu, ker ima vplivne starše, nihče nič ne more. Če bi mu primazal eno vzgojno, bi te sklestil razredni silak, ki brani tega bullyja zaradi strahu pred njim in njegovega vpliva.

Kako prepotentno zunanjo politiko moraš voditi, da generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, razglasiš za persono non grata, ker je pozval k miru in deeskalaciji konflikta na Bližnjem vzhodu, in mu prepoveš vstop v državo. Poleg tega pa ignoriraš vse pozive pristojnih institucij h končanju prelivanja krvi in k umiku z zasedenih ozemelj.

Glavni tožilec ICC je maja letos zahteval naloge za prijetje Benjamina Netanjahuja in voditeljev Hamasa. Slednjih ni več ali pa jih kmalu ne bo, saj jih Izrael radira kot po tekočem traku. Toda da bi prijeli Netanjahuja, bi se moral zgoditi čudež. Nalog za prijetje Vladimirja Putina, denimo, je izdan že leto in pol, pa je ruski predsednik še zmeraj na prostosti. Seveda ne Izrael in ne Rusija nista državi pogodbenici Rimskega statuta, temeljne listine Mednarodnega kazenskega sodišča. Kot niso ZDA, recimo. A to ne pomeni, da so odločitve mednarodnih sodišč brezpredmetne. Slovenka Beti Hohler, danes sodnica, pred tem pa tožilka na ICC, je lani v intervjuju za Večer pojasnila, da lahko sodišče posreduje tudi, če država nepogodbenica izvrši zločin na ozemlju države pogodbenice. Palestina je leta 2015 podpisala Rimski statut, kar pomeni, da ima ICC na njenem ozemlju pristojnost. Je pa težava, da večina zahodnega sveta Palestine ne priznava kot samostojne in suverene države.

Politiko sionističnega režima je v bistvu sila preprosto razumeti. Delamo lahko karkoli. Kdor ni z nami, je proti nam. Neverjetno je, kako mu je s svojo propagando uspelo okužiti domala ves zahodni svet. Ko je v torek zvečer Iran proti Izraelu izstrelil okoli 200 raket, so družbena omrežja pregorela. Zahodni politiki so tekmovali, kdo bo Izraelu izrekel večjo podporo. In pisalo se je - že kolikič? -, da je svet na robu uničujoče vojne. Žrtev v iranskem napadu ni bilo oziroma ubit naj bi bil en Palestinec. Iran je zares napadel Izrael, ampak iz maščevanja za njegov napad na Gazo, Libanon in tudi Teheran, ko je izraelski izstrelek ubil vodjo Hamasa Ismaila Hanijo. Vendar je večino iranskih izstrelkov prestregla družna izraelsko-ameriška zračna obramba.

Napad je bil pričakovan. Ameriške obveščevalne službe so nekaj ur prej obvestile tako Izrael kot javnost. Vedeli so tudi, da bo napad podoben aprilskemu. Se pravi nekaj sto raket in konec. Ne govorijo analitiki in poznavalci zaman, da Iran nima kapacitet za večji regionalni spopad. Njegova vojaška oprema je zastarela. Z Izraelom, ki poseduje najmodernejše orožje na svetu in ima povrh še vojaško zaledje v najmočnejši vojaški sili na svetu - ZDA, se ne more kosati. Pa vendar. Svet je v totalni eskalaciji, ki se lahko umiri le, če se Izrael ustavi. A se ne bo. 

Za primerjavo - novica, da je Izrael začel kopensko ofenzivo v Libanonu, je bila pospremljena z veliko manj pompa. Pa čeravno so izraelske sile vkorakale v sosednjo, tujo državo in s tem ogrozile njeno suverenost. Spomnimo se, kaj se je 24. februarja 2022 dogajalo v Ukrajini. Ruska invazija je bila novica številka ena po celem svetu. 

Težko je razumeti, s kakšno lahkoto narod, ki je v prejšnjem stoletju utrpel eno največjih tragedij v zgodovini civilizacije, danes drugim počne prav to. Brez milosti pobija ljudi druge vere, se ima za superiornega, živi v vzporednem vesolju, v katerem pravila ne veljajo. Tudi na račun lastne tragedije in kolektivne slabe vesti Zahoda ima danes vso podporo, ki jo potrebuje. 

Se je pa narativ Zahoda sčasoma nekoliko omilil. Čeprav večina držav še vedno podpira Izrael in mu priznava pravico do samoobrambe - ki to že dolgo več ni - se večina velesil zavzema za mir in rešitev dveh držav. Kako to udejanjiti, ne da bi da pozvali Izrael, naj konča napade, vedo samo oni. Saj niti ne razmišljajo o sankcijah niti ne o embargu na izvoz orožja v Izrael.

Izraelci in Palestinci imajo oboji pravico do obstoja, miru in sobivanja. Naj se to torej v rešitvi dveh držav že enkrat uresniči. Vsaka žrtev je strašna, nedopustna in nepotrebna. Predstavljajte si, da vsi ljudje živijo v miru, je nekoč pel John Lennon. Veljalo bi mu prisluhniti.