(ŠESTI DAN) Načrt za vojno

Ursula von der Leyen je bila ministrica za obrambo v nemški vladi pod vodstvom Angele Merkel, preden je postala predsednica Evropske komisije. S tega položaja se je poslovila s korupcijsko afero, saj je ministrstvo po podatkih Zveznega revizijskega urada v letih 2015 in 2016 za svetovalce porabilo najmanj 200 milijonov evrov. Teh izdatkov Ursula von der Leyen nikoli ni pojasnila, ker ji ni bilo treba. Za nagrado je postala predsednica Evropske komisije.V prvem mandatu na čelu evropske komisije se je soočala z očitki o korupciji, ker je leta 2021 kar prek omrežja Twitter (danes X) s predsednikom uprave ameriške farmacevtske družbe Pfizer Albertom Bourlo sklenila posel za nakup 1,8 milijarde doz cepiv proti covidu-19 v vrednosti 35 milijard evrov. Ko so novinarji od Evropske komisije zahtevali ta sporočila, so dobili odgovor, da jih je že izbrisala. Države članice, tudi Slovenija, morajo na podlagi teh pogodb še vedno kupovati cepiva, čeprav jih ne potrebujejo več. Šlo je namreč za skupni nakup za države članice. Ursuli von der Leyen ni bilo treba pojasniti niti tega posla. In bila je spet nagrajena. Dobila je drugi mandat na čelu evropske komisije.

Že takoj na začetku tega mandata je dala na mizo predlog za še večji posel, ki bo omogočil še večji manevrski prostor za korupcijo. To je načrt za vnovično oborožitev Evrope (ReArm Europe), ki predvideva za 800 milijard evrov naložb. Med drugim državam članicam spet predlaga skupne nakupe, tokrat orožja. Za to predlaga vzpostavitev posebnega finančnega instrumenta za zadolževanje, podobno kot za financiranje ukrepov v času pandemije covida-19. Denarja, da bi si lahko privoščili za 800 milijard evrov naložb v vojsko, namreč nimajo ne EU ne večinoma že prezadolžene države članice. Slednjim Evropska komisija ponuja posojila v višini 150 milijard evrov in odpustek pri preseganju predpisane meje pri javnem dolgu. Ta je 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) države. Mednarodni denarni sklad (IMF) je namreč izračunal, da je to meja, ko država izposojeno še lahko vrne.

Evropski komisiji zakonodaja ne omogoča, da bi tovrstne naložbe financirala s sredstvi iz proračuna EU, države članice pa lahko občutno dvignejo svoje izdatke za obrambo več ali manj le na račun kleščenja izdatkov za socialo in javne storitve, med katerimi sta tudi izobraževanje in zdravstvo. S kleščenjem teh dejavnosti se odpira pot za privatizacijo, kjer ni prostora za solidarnost in s tem za tiste, ki ne zaslužijo dovolj, da bi si lahko te storitve plačali.

Med poslanci evropskega parlamenta iz Slovenije se je na načrt evropske komisije za vnovično oborožitev Evrope in načrt ReArm Europe odzval Vladimir Prebilič. Po njegovih besedah ju Evropska komisija predstavlja na način, kot da je vojna pred vrati, kar pri ljudeh vzbuja strah. Strinja se, da mora EU narediti več na področju obrambnih zmogljivosti, ne pristaja pa na nenehno poudarjanje skorajšnjega ruskega napada in označevanje Rusije za sovražnico. "Vsekakor bi morali večjo vlogo imeti stroka in obveščevalne službe, politika pa bi morala s hladno glavo in preudarnimi odločitvami delovati pomirjevalno," poudarja Prebilič. Boji se, da je razprava v smeri skupnih velikih javnih naročil orožja zašla v napačno smer, in meni, da mora EU sicer pomagati Ukrajini, a si v prvi vrsti prizadevati za končanje konflikta po diplomatski poti. "Govoriti o tem, kako se moramo oboroževati, da bi tako ustavili domnevno rusko agresijo na EU, ob tem pa skoraj porogljivo komentirati domnevno nemoč Rusije nad Ukrajino, je najmanj kontradiktorno. Rusko nevarnost lahko ustavimo predvsem z diplomacijo, iskanjem novih zavezništev ter tudi pogovori s Kitajsko, od katere je Rusija strateško odvisna," meni Vladimir Prebilič.

Pričakovati, da bodo države članice do leta 2030 izdatke za obrambo praktično podvojile, to je od povprečno 1,5 odstotka na 3 odstotke BDP, je po njegovih besedah nerealno in nedopustno breme za članice. Morebitni "odpustek" pri zadolževanju za ta namen v višini 1,5 odstotka zanj prav tako ni sprejemljiv, "saj gre le za dodatno zadolževanje generacij naših otrok, ki si te vojne ne želijo in je niso izbrali". Vladimir Prebilič nadalje opozarja, da načrt, kot ga je predstavila Evropska komisija, pomeni hipno pomoč industriji orožja v Evropi, ki je zgoščena v rokah nekaj držav. Obrambna industrija prinaša nizko dodano vrednost in ne more biti strateški vir za razvoj in napredek evropskega gospodarstva. "Večja proizvodnja orožja še nikoli ni pripeljala do več miru. Namesto v orožje, moramo vlagati v znanost in sodobne tehnologije ter tako ustvarjati visoko dodano vrednost ter odporno in robustno gospodarstvo. Vsako pogojevanje sredstev za raziskave in razvoj s tem, da se sektor v prvi vrsti uporablja za razvoj vojaških tehnologij, je v EU 21. stoletja nedopustno," poudarja poslanec Prebilič.

Načrt ReArm Europe je že zavrnil tudi nizozemski parlament. Predsednik vlade Dick Schoof je pojasnil, da ga zavračajo tri stranke njegove vladne koalicije. Kot razlog za zavrnitev navajajo predvideno zadolževanje, ki bo povečalo javni dolg države. Po zadnjih podatkih, ki so na voljo, je ta junija lani znašal 475 milijard evrov, kar ustreza 43 odstotkom BDP.

Javni dolg Slovenije je po podatkih državnega statističnega urada konec septembra lani znašal 44,2 milijarde evrov, kar je 66,9 odstotka BDP. V EU je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat junija lani javni dolg znašal 81,5 odstotka BDP, v območju z evrom pa 88,1 odstotka BDP. To pomeni, da večina držav, tudi Slovenija, ne glede na odpustek, ki ga obljublja Evropska komisija, prostora za dodatno zadolževanje za nakup orožja dejansko nima. Ob tem evropski funkcionarji v Bruslju in tudi domači politiki ljudem hitijo razlagati, da vojaška oprema ni samo orožje. To je res, da tako tudi mislijo in načrt ReArm Europe ni namenjen zgolj nabavi in proizvodnji orožja, pa jim na podlagi izjav, ki jih dajejo, ni mogoče verjeti. Miru se dejansko bojijo, saj delajo vse za vojno.