(ŠESTI DAN) Panika! Ne, rdeče opozorilo pred nevarnostjo. Lahko tudi usodno

Andreja Kutin Andreja Kutin
13.07.2024 07:10
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Podnebne spremembe gledamo, čutimo, zaznavamo v živo. Live act, reality šov, le da je ta šov strašljiv, gledalci pa smo obenem udeleženci predstave, ki nas pod toplo gredo biča z vročino, poplavami, točo, uničenimi pridelki. Zakaj torej ne zapustimo te uničujoče arene? Aja, ker nimamo planeta B! Preprosto. Zakaj ne spremenimo scenarija? No, to je težje vprašanje. Scenariji so znani in napisani že dolgo, opozorila poznamo 30, celo več let, prva izvirajo od časov Kennedyja naprej. Pravzaprav se cel strašljivi šov odvija natanko po klimatskih scenarijih, ki so jih spisali znanstveniki pred 30 leti. Morda kje hitreje, kje malo počasneje, ampak že vsaj 30 let imamo jasne napovedi dogajanja in vse so se uresničile. Zakaj potem ne spreminjamo scenarija? No, v tem se skriva kavelj. Če bi v resnici vsi ždeli v isti areni pod 40 stopinjami jasnega sonca in denimo še ob pomanjkanju vode, bi verjetno hitro popravljali situacijo in ukrepali - sadili drevesa, varovali vodotoke, predvsem pa nehali pod strop smoditi izpušne pline vseh sort. Tisti, ki pridigajo, kako brezvezno je tako početje, bi preprosto utihnili, ker bi jih cvrlo sonce. A tako bi bilo, če bi bili v resnici vsi na istem, a bistvena razlika je v tem, da ob tem času tisti, ki lahko postorijo največ in obenem zakrivijo največ škode okolju in podnebju, podnebne spremembe opazujejo s palube kakšne megajahte, ki mirno pluje po Mediteranu. Čez dan se pač umaknejo v prijetno klimatiziran salon in nam prodajajo sanje o uspehu, medtem ko se raja krega okoli tega, da je bilo včasih tudi vroče, pa se nihče ni pritoževal in izdajal rdečih opozoril.

Pa postojmo pri rdečih opozorilih in argumentih v slogu "saj je bilo včasih tudi vroče, pa se nobeden ni pritoževal in sprožal alarmov". Ta čas po omrežjih kroži kombinacija dveh slik s primerjavo karte pregrevanja Evrope in idilične karte vremenske napovedi na modri podlagi z lepimi sončki. Seveda je bolj pomirjujoča druga in pustimo ob strani, da prikazujeta dva popolnoma različna fenomena, ampak obtoževati znanost panike, ko želi le opozoriti, da so deli Evrope tako pregreti, da lahko kdo tudi umre, je pa preveč. Da, tudi nekdaj je bilo vroče, ampak z res velikimi in bistvenimi razlikami - vročina ni vztrajala 14 dni, ponoči se je praviloma ohladilo in nikoli ni vročina v Evropi ubila 60 tisoč ljudi v eni sezoni. Poleg tega ni toliko ljudi živelo v mestih in to število še narašča. Mesta niso bila vročinski otoki s tudi deset stopinj višjo temperaturo kot okolica. Karte z rdečimi opozorili so nujno opozorilo ljudem, da naj se umaknejo vročini in se hladijo. Tisti, ki seveda to možnost imajo.

A nova realnost niso le vročinski valovi; v loncu spet zlagoma brbota. Sredozemsko morje ima na vzhodu že 30 stopinj, Jadran 26. Sicer ne gre napovedovati vremena po lanskih matricah, a situacija je preveč podobna lanski, da bi jo kar tako spregledali. Novo leto - novi rekordi - novi ekstremi, in ker takšne razmere omogočajo večjo akumulacijo vode v atmosferi in je zelo topel in vlažen zrak lahko nevaren, je skrb mnogih upravičena.

Do leta 2040 bo skoraj polovica prebivalcev sveta verjetno doživela močne vročinske valove, kar je 12-krat več od zgodovinskega povprečja. Ti predstavljajo veliko grožnjo prehranski varnosti. Toda tudi takojšnji učinki so zastrašujoči. V Evropi je bilo leta 2022 več kot 60.000 smrti zaradi vročine, ne le na "revnem" jugu, tudi drugod.

Zato so minili časi za preračunavanje ton CO2, zniževanje emisij je praktično nuja, če želimo preživeti pri znosnih 1,5 stopinje Celzija globalnega ogretja - ta vrata se še niso čisto zaprla in scenarij se še da spremeniti. Ampak skrajni čas je tudi za prilagajanje - bolj zelena mesta, bolj smotrne prostorske ureditve, bolj zdravo okolje. Jug Evrope, in z njim Slovenija, pri tem zaostaja, čeprav vse več raziskav kaže, da se turisti v glavni sezoni že umikajo z juga Španije, Grčije in raje potujejo v hladnejše kraje. Kljub vsemu znanju in poznavanju problema je pač najlažje na facebook prilepiti rumene sončke na modri podlagi. In šov gre dalje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta