V Mariboru lahko opazimo kar nekaj simbolov, ki tako ali drugače nekaj sporočajo. Pa naj so to svastike, anarhistični A, znaki navijačev nogometnega kluba, napisi Go veg ali pa zeleni srčki, ki so vzbudili pozornost v letošnjem marcu.
Zakaj sploh nastajajo takšni grafiti in kaj nam sporočajo njihovi avtorji? Kolumnist, glasbenik in aktivist Miha Blažič (N'toko) razloži, da so grafiti nastali sočasno z velikimi mesti, kjer je zgoščeno prebivalstvo nižjih razredov. "Višji razredi so vedno imeli za javno politično in umetniško izražanje na voljo uradne platforme (svoje medije, državna glasila, kulturne ustanove, reklamne panoje …), medtem ko je bila večina prebivalstva od takšnih sredstev množične komunikacije odrezana. Na voljo pa so imeli zidove svojih ulic in so jih za to tudi izkoriščali – najbolj se je politični vidik grafitiranja pokazal med okupacijami in drugimi izrednimi razmerami zatiranja," pojasni Blažič. Pripomni, da ni naključje, da grafiti med karanteno in v času policijske ure pri nas doživljajo takšno renesanso. "Grafitiranje je eden izmed zadnjih načinov, s katerimi ljudje simbolno označujejo lastništvo nad ulicami. Oblasti se vedno trudijo po eni strani takšno izražanje zatreti (v Ljubljani že leta poteka akcija Človek, čuvaj svoje mesto, s katero se aktivno preganja "vandalizem"), po drugi pa poskušajo zmanjšati politični aspekt grafitiranja tako, da to izrazno moč vabijo v svoj tabor – z ulice v galerije, muzeje in uradno dovoljene politično varne prostore, kjer oblasti ne ogrožajo," razlaga Blažič.
Nezadovoljni zaradi simbolov na zidovih kulturne dediščine
"Na pojav različnih simbolov po mestu ne moremo vplivati, to je odraz časa in izrazno sredstvo. Nismo pa zadovoljni, da se to dela po spomenikih kulturne dediščine in občinskih objektih," pove Neva Pipan iz kabineta župana Mestne občine Maribor in doda, da se da kritiko sporočati tudi na drugačne načine. "Želeli bi spodbujati kulturo stenskih poslikav, ki pa imajo neko globoko sporočilno vrednost in predstavljajo pritegovalni dejavnik na področju kulture in turizma," pove Pipanova. Doda, da tudi občani niso zadovoljni z grafitiranjem simbolov, kar so izrazili z dvema projektoma v okviru participativnega proračuna, na katerih občina že dela - da se določeni prostori namenijo grafitiranju in da se pripravi strategija odstranjevanja spornih grafitov.
Grafitiranje je eden izmed zadnjih načinov, s katerimi ljudje simbolno označujejo lastništvo nad ulicami. Oblasti se vedno trudijo po eni strani takšno izražanje zatreti
Policija vsako naznanjeno grafitiranje oziroma pisanje po objektih obravnava kot protipravno dejanje, pove Miran Šadl, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor. Lahko gre za prekršek pisanja po objektih, ki je opredeljen v zakonu o varstvu javnega reda in miru, lahko pa gre za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, kar se preganja šele na predlog za pregon, če ga podata oškodovanec ali lastnik objekta. Glede na vsebino izražanja lahko gre v posameznih primerih, kot so simboli nacizma, tudi za elemente kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
"Če gre za poškodovanje in pisanje po objektih, ki so posebnega kulturnega pomena, pa takšna pisanja in grafitiranja obravnavamo kot kaznivo dejanje poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote," pojasni Šadl. Doda, da gre prav za to tudi v primeru zelenih srčkov. Policija zaradi tega sicer ni poostrila nadzora, potekata pa intenzivno zbiranje in preverjanje informacij, ki bi pripomogle k odkritju storilca.
Vandalizem na javnih površinah ali duša mesta, zaznamovana s sprejem?
Mariborčanka in kulturna producentka Tanja Cvitko meni, da gre za zelene aktiviste: "Sporočilnost je bila jasna že lani julija, ko so se prvič pojavili na javni opremi Glavnega trga s pripisom Go veg." "To bi pogumno opredelila kot posilstvo mesta z invazijo zelene ideologije. Posamezen srček, iztrgan iz konteksta sporočilnosti, lahko obravnavamo kot popestritev javne površine, ampak če pogledamo širše in upoštevamo, da gre za uničevanje kulturne dediščine, je interpretacija miroljubnega srčka vprašljiva," razmišlja Cvitkova. Ob tem doda, da so avtorji vandali, vredni obsojanja, policijskih ovadb in vseh kazni, ne glede na to, kakšno stališče zagovarjajo. "Nič drugega niso dali iz sebe, lahko bi objavili kak manifest, poslali anonimno sporočilo medijem ali kaj podobnega. Če stojiš za svojim prepričanjem, stopi korak naprej od vandalizma," nadaljuje Cvitkova. Prepričana je, da bi morali narediti strateške korake k odstranjevanju grafitov s sovražno vsebino in ponuditi stene, kjer se lahko z grafiti izraža kar koli.
Sporočilo se pojavlja, ko je nekaj narobe. Če se to prebarva, se nezadovoljstvo zgolj pomete pod preprogo, še vedno pa obstaja in na neki točki bo spret izbruhnilo
Mariborski grafitar Teo Ivančič – Teoson ob tem pove: "Sprej je edini svobodni medij, ki še je ostal in omogoča anonimnost in izražanje družbene kritike." S kulturo grafitiranja, ki je v osnovi "ego šport", saj gre zgolj za podpise umetnikov, sicer nima zveze, doda. "Vsekakor so neke zadeve, ki ne sodijo nikamor, ampak po drugi strani morajo biti tam, da se ljudje zavedajo, da ni vse idealno. Nikoli se ne bomo vsi strinjali z vsem. Logično je, da kaj takega ne more pisati na občini, ampak ko gre za sporočila po mestu, jih je po mojem nesmiselno odstranjevati. To je neka krasta, ki živi na tebi, ima jo vsako mesto, pa če to hočemo ali ne," razmišlja Ivančič. Prepričan je, da se tega ne da nadzorovati, preganjanje je pa Sizifovo delo. "To je pač duša mesta, odraz časa, trenutne situacije, ki se enostavno zaznamuje s sprejem. V vsakem sporočilu, tudi če je sovražno, je treba razbrati bistvo – se pravi neko nezadovoljstvo. Pojavlja se, ko je nekaj narobe. Če se to prebarva, se nezadovoljstvo zgolj pomete pod preprogo, še vedno pa obstaja in na neki točki bo spret izbruhnilo. Gre za sporočilo ljudstva," sklene Ivančič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
