Skrajne desničarske vlade po svetu: Proti konvenciji, obrnjeni v prihodnost

Podrobneje smo si ogledali situacijo na Madžarskem in Poljskem, ki jima je v okviru tako imenovane višegrajske skupine politično in ideološko vedno bliže tudi trenutna slovenska vlada.
Madžarska vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbana se je napadov na izenačevanje spolov lotila tudi na akademski ravni. Pred dvema letoma je iz Budimpešte na primer pregnala Srednjeevropsko univerzo, med drugim prav zaradi študij spola. Na njej je poučevala tudi slovenska profesorica dr. Darja Zaviršek, ki na ljubljanski Fakulteti za socialno delo vodi katedro za socialno vključevanje in pravičnost. "Prepoved študij spola na Madžarskem gre vštric z Orbanovo odločitvijo, da ne bodo ratificirali istanbulske konvencije, ki so jo podpisali leta 2014. Nacionalne zakonodaje nočejo prilagoditi zakonom Evropske unije," je pojasnila. In opozorila, da pri tem ne gre zgolj za lokalni eksces, "temveč za globalno delujoče reakcionarne organizacije, ki širijo laži, da 'ideologija spola' uničuje 'pravo' družino in tradicionalne družinske norme".

Poskusi obnove dominacije moških nad ženskami

Zavirškova poudarja, da so v družboslovju študije spola uveljavljene že več kot pol stoletja in da so tudi temelj za istanbulsko konvencijo, ki določa, da spol ni prirojen, ampak je družbeno oblikovana vloga in vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške. "Nič novega ni v trditvi, da sta moškost in ženskost arbitraren družbeni dogovor, ki nastane s ponavljajočim se obnašanjem in je odvisen od časa, prostora ter socialnih norm. Antropologi so pred pol stoletja odkrili, da je izrazito gibanje z boki žensk v nekaterih skupnostih - kar se je Evropejcem zdelo 'prirojeno' in 'naravno žensko' - le produkt vztrajnega treninga, kateremu matere podredijo svoje hčerke, ko so te še otroci. Podobnih primerov je na milijone."
V poskusih relativizacije teh odkritij s strani "religioznih fundamentalistov in iliberalnih neoliberalcev" vidi iskanje načinov, kako bi restavrirali dominacijo moških nad ženskami in istospolnost ponovno patologizirali. "V Evropi jim to uspeva v postsocialističnih državah zaradi šibkih demokracij, skromne tradicije ženskega gibanja in revitalizacije institucije Cerkve kot moralne instance. Leta 2018 je moral češki Ženski lobi sodno preganjati češko Katoliško cerkev, ker so duhovniki v cerkvi ljudem lagali, da bodo zaradi istanbulske konvencije šli v prevzgojne domove vsi, ki se ne bodo podredili 'ideologiji spola'. V homofobni Romuniji in Bolgariji so leta 2016 njeni nasprotniki trdili, da spodbuja istospolnost in posvojitve otrok v mavričnih družinah. V konvenciji ni seveda niti besedice o vsem tem."

Poljska: Vlada izkrivlja in napačno interpretira vsebino konvencije

Podobno se dogaja na Poljskem, kjer je pobuda za odstranitev poljskega podpisa izpod istanbulske konvencije prišla od državljanske iniciative, hitro pa jo je prevzela vladna propaganda. Ministrica za družino, delo in socialne zadeve Marlena Malag je povedala, da vlada še ni sprejela končne odločitve glede konvencije, da jo bo podrobno analizirala in da se pri tem ne bo podredila EU. To je tudi mnenje vlade v celoti, kot nam je pojasnila poljska sogovornica Justyna Karpinscy: "Evroskeptična vlada trdi, da bo istanbulska konvencija redefinirala poroko in v poljsko zakonodajo uvedla 'ideologijo spola' in da to zanjo ni sprejemljivo. Konvencijo je označila kot grožnjo katoliškim vrednotam in s tem protikatoliško. Pri tem izkrivlja in napačno interpretira njeno vsebino. Trdi na primer, da konvencija obtožuje religijo za nasilje, kar ni res, saj govori samo o tem, da vera, kultura, običaji, tradicija in čast ne smejo biti izgovor za nasilje."
To je močno zaskrbelo vse aktivistke, aktiviste in organizacije, ki se borijo za pravice žensk, ter sprožilo številne proteste in peticije. "To bo močno vplivalo na življenje Poljakinj v nasilnih partnerskih zvezah. Izstop iz konvencije bi namreč pomenil, da posilstvo ne bi bilo več definirano kot spolni odnos brez privoljenja, ampak bi bilo treba dokazati fizično nasilje in prisilo. Da bi bilo spolno nasilje priznano v zakonski zvezi, bi se moralo zgoditi vsaj dvakrat," je dodala. Skrb je upravičena, saj je po besedah sogovornice vlada vedno bolj proti ženskam in vsem vrstam manjšin. "Že pet let se na ulicah borimo za svoje pravice, med drugim za pravico do splava, za katero je pred štirimi leti v 147 poljskih mestih protestiralo na tisoče Poljakinj."

Odvračanja pozornosti in ohranjanje primata nad moralo

Kako tako skrajna mnenja najdejo plodna tla in zakaj je istanbulska konvencija postala tako priljubljena tarča, je razložila Darja Zaviršek: "Ne pozabimo, da so v zadnjih desetletjih številni moški veliko izgubili. Ker so nekateri zares prekarni in marginalizirani, verjamejo obljubljam o ponovni prevladi, ki naj bi jo dobili vsaj nad ženskami, če se jim že odreka dostojno življenje. Zdi se, da jih iliberalni neoliberalci z lahkoto prepričajo, da je konvencija škodljiva, saj ta pravi, da je 'nasilje nad ženskami nasilje zaradi spola', torej da so nasilni praviloma moški, ker so se zgodovinsko naučili, da je ženska manj vredna, kot so sami. Konvencija tudi določa, da se morajo za 'odpravo nasilja zavzemati moški in fantje' in da je treba 'krepiti moč žensk'. Iliberalni neoliberalci z idejo po ponovnem discipliniranju žensk tako naredijo manever odvračanja pozornosti, da se jeza prekarnih ne bi obrnila proti njim. Takšnim razmišljanjem pritrjujejo tudi tiste ženske, ki ponavljajo, kar rečejo ali napišejo moški in bogovi, da bi se jim 'po žensko' prikupile in bile deležne nekaj 'moških' privilegijev. Tako delujejo socialne norme in ljudje jih nezavedno prevzamejo."