Slab sloves, svetla prihodnost: Na pragu jedrskega preporoda

V tem času pošilja v omrežja po vsem svetu elektriko 440 jedrskih elektrarn, šest manj kot pred jedrsko nesrečo v Fukušimi, ki je povzročila ugašanje novih jedrskih projektov po vsem svetu. A načrti so ostali v predalih in marsikje jih tako kot v Sloveniji znova dajejo na plan. Predvsem na vzhodu nove jedrske elektrarne že dobivajo gabarite tudi v betonski obliki, zahod se z nekaj redkimi izjemami in veliko bolj težavnimi projekti (Finska, Velika Britanija in Francija) k jedrski energiji vrača bolj previdno.

Reaktorji za reševanje klime?

William D. Magwood, generalni direktor Agencije za jedrsko energijo pri OECD, meni, da je jedrska energija zrela za vnovični zagon oziroma da jo svet potrebuje, če želi rešiti podnebno krizo: "V državah OECD se morajo emisije, ki nastanejo pri proizvodnji elektrike, znižati za 85 odstotkov, če želimo izpolniti zaveze iz pariškega sporazuma. Obnovljivi viri energije imajo pri tem veliko vlogo, a čeprav so njihove kapacitete vse večje, smo v letih 2017 in 2018 dosegli rekordne izpuste ogljikovega dioksida." Tudi z enostavno primerjavo cen obnovljivih virov in cene jedrske energije se Magwood ne strinja, saj gre pri tej računici tudi za sistemske stroške obnovljivih virov energije, ki tudi niso vedno dostopni, proizvodnja elektrike pa mora biti stabilna: "Če bi se v večinski meri zanašali na obnovljive vire, naša omrežja tega ne bi prenesla, takih električnih omrežij preprosto ne znamo graditi." Strokovnjak je še prepričan, da se bo cena elektrike tudi iz obnovljivih virov višala: "Potrebujemo mešanico vseh nizkoogljičnih tehnologij, gre za globalen problem in sodelovati morajo vse države."

Draga, nefleksibilna in na slabem glasu

A Magwood po drugi strani priznava, da je jedrska energija danes v veliko državah zelo draga tudi zato, ker se niso ohranjala znanja na tem področju, "kot denimo pri Rusih in Kitajcih, ki znajo graditi stroškovno učinkovite elektrarne", a cena jedrske energije se niža - deloma z novimi projekti na vzhodu, pa tudi z rastjo novih reaktorjev na Finskem in v Franciji. V jedrski energiji se dogajajo dobre stvari, je prepričan, čeprav mora veliko pridobiti še pri fleksibilnosti in učinkovitosti - obdržati visoko varnost za nižjo ceno. Predvsem pa bo treba vnovič prepričati države in ljudi, da je jedrska energija dobra izbira, in se znebiti slabega slovesa jedrskih tehnologij, je realen. "Države se zanimajo za nove tehnologije, kot so denimo majhni modularni reaktorji v ZDA, tudi plinsko hlajeni reaktorji so naredili velik napredek," je optimističen Magwood in še poudarja, da branža potrebuje več strokovnjakov in povezovanja, posamezniki bodo le težko uspeli: "Če ne bomo ukrepali sedaj, se bomo čez deset let ozrli in obžalovali nedejavnost." Tudi vprašanja, kam z odpadnim gorivom, naj bi se države lotevale skupaj.

Evropa se spreneveda, da ne potrebuje jedrske energije

Kdo je trenutno glavni igralec v sektorju? "Zagotovo Rusija," odgovarja dr. Luka Snoj z Instituta Jožef Stefan in glavna sila konference jedrskih znanosti NENE 2020, na kateri so minuli teden jedrski strokovnjaki z vsega sveta razpravljali o jedrski prihodnosti in varnosti. "Rusija zato, ker je ves čas od 70. in 80. let dalje, ko so Evropa in ZDA opustile jedrski razvoj, nadaljevala delo. Rusi obvladujejo celo verigo od gradnje do goriva, razvijajo in gradijo nove kapacitete. Sledi jim Južna Koreja, ki je zgradila štiri reaktorje v Združenih arabskih emiratih. Evropa je po razvoju v 70. in 80. letih opustila jedrske projekte in ni razvijala znanja. To so visokotehnološki projekti in verjetno se nihče ne bi pustil operirati kirurgu, ki 20 let ni operiral. No, to je podobno."
Nekaj novih jedrskih načrtov Evropa vendarle ima, je to prag jedrskega preporoda? "Mislim, da ne. Ker ima dovolj energije, se Evropa spreneveda, da jedrske energije ne potrebuje, raje gradi plinske elektrarne. V novem zelenem dogovoru te opcije ni. Nekaj časa se bomo še lahko sprenevedali, a kaj po tem? K sreči je nekaj držav - Češka, Slovaška, Anglija, Finska in Francija - pametnejših od Evrope in nadaljujejo projekte," pravi Snoj. Tudi Slovenija naj bi se jim pridružila, je prepričan: "Leta 2043 bomo zaprli Krško in TEŠ, ostali bomo brez vsaj dveh gigavatov moči. Z obnovljivimi viri tega ne bomo mogli nadomestiti," je prepričan. Tudi na vprašanje o (pre)visoki ceni odgovori, da so prvi projekti, kot je denimo finski Olkiluoto, vedno dražji, naslednji pa cenejši: "Brez dvoma gre za veliko investicijo sploh za majhno državo, kot je Slovenija, ampak elektriko bomo potrebovali, sicer bomo odvisni od uvoza." Kaj pa slabe izkušnje z velikimi investicijami, ki so naravna posledica milijardne izgube slovitega TEŠ 6? "Verjamem, da ima Slovenija delujoče nadzorne službe in sodišča, ki lahko nadzorujejo tako investicijo. In sploh, če bo vodja projekta Gen, je verjetno lažje nadzirati en subjekt kot množico razpršenih investicij v obnovljive vire," pravi Snoj. Za konec povzame še nemški Energiewende, največji program dekarbonizacije v svetu. Z milijardnimi investicijami je Nemčija dosegla 30-odstotni delež obnovljive energije v energetskem kolaču, a s tem zagotovila le petodstotno znižanje emisij ogljikovega dioksida, "še vedno pa potrebuje termoelektrarne in plinske elektrarne za zagotavljanje stabilnosti", pravi Snoj in še meni, da je Slovenija zrela za drugi blok jedrske elektrarne, a da je treba rešitve pretresti, oceniti in sprejeti odločitev.

Velikan Rosatom

Kot drugi strokovnjaki s konference je tudi Anton Moskvin, podpredsednik oddelka za marketing pri ruskem Rosatomu, prepričan, da ima jedrska energija svetlo prihodnost. Kar je razumljivo, Rosatom je konglomerat 400 podjetij in raziskovalnih ustanov, je edino podjetje na svetu, ki ima vire in možnosti za ponujanje energetskih rešitev v celotni jedrski dobavni verigi. Podjetje projektira, gradi in upravlja jedrske elektrarne (trenutno 73 v 13 državah), pridobiva uran, ga predeluje in bogati, dobavlja jedrsko gorivo, razgrajuje, skladišči in prevaža izrabljeno gorivo. Ruski velikan ima več kot 250.000 zaposlenih, trenutno gradijo nuklearke v Bangladešu, Belorusiji, na Kitajskem, v Egiptu, Indiji in Turčiji, sodelujejo pri gradnji jedrske elektrarne na Finskem (Pyhajoki), še posebej zanimivo pa je sodelovanje pri gradnji petega in šestega bloka jedrske elektrarne Paks na Madžarskem, kjer sta Madžarska in Rusija podpisali desetmilijardni dogovor o posojilu za izgradnjo.
Če šef jedrske agencije OECD govori o sožitju jedrske in obnovljivih virov energije, je Moskvin kljub temu, da ima Rosatom tudi 100 vetrnih polj, bolj energičen. Odločen je, da je treba odločevalce prepričati, da je jedrska energija edina možna rešitev za trajno in zanesljivo oskrbo z elektriko in da lahko odločilno prispeva k doseganju trajnostnih ciljev s tem, ko postane "stabilni in zanesljivi del energetskega ekosistema". "Jedrska energija je v porastu. Nove revolucionarne rešitve se razvijajo tik pred našimi očmi in začnemo lahko preoblikovati globalno energetsko industrijo. Veliko držav je že začelo prehod z energetskih sistemov na premog in dizelsko gorivo na nov model, ki lahko ustavi spremembo podnebja. Gre za mešanico proizvodnje jedrske energije z obnovljivimi viri energije. Uvedba majhnih modularnih reaktorjev je še razširila meje jedrske tehnologije, saj omogočajo oskrbo najbolj oddaljenih kotičkov našega planeta z elektriko, kjer na tisoče ljudi sanja o dostopni in neprekinjeni oskrbi z energijo," pravi Moskvin.
Modularni reaktorji so sicer še v fazah razvoja, bo pa njihova cena nižja od klasičnih reaktorjev in tudi gradnja je manj zapletena. Novost, ki jo uvedel ruski velikan, so tudi jedrske elektrarne na morju, prva je Akademik Lomonosov.
V zahodni Evropi je kljub vsemu navdušenja javnosti in politikov manj. Sploh zato, ker se sedanji projekti podaljšujejo na časovni premici in požirajo vedno nove dodatne finančne injekcije. Blok 3 v finski jedrski elektrarni Olkiluoto ima reaktor EPR in je v gradnji od leta 2005. Začetek komercialnega obratovanja je bil prvotno načrtovan za maj 2009, vendar je bil projekt odložen, od avgusta 2020 pa je zadnja ocena začetka redne proizvodnje februarja 2022. Decembra 2012 je francoski večnacionalni izvajalec gradbenih del Areva ocenil, da bodo celotni stroški gradnje reaktorja znašali približno 8,5 milijarde evrov, kar je skoraj trikrat več od dobavne cene v višini tri milijarde evrov.