Upokojencem so se letos zvišale pokojnine. Višje so za 2,5 odstotka. Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe se je zvišala za okoli 14 evrov in po novem znaša 580 evrov. Upokojenci pa so v začetku leta prejeli še drugi koronadodatek. Po tistem spomladi so zdaj 300 evrov dobili vsi, ki imajo pokojnino nižjo od 510 evrov, upokojenci s pokojnino do 612 evrov so prejeli 230 evrov dodatka, upokojenci s pokojnino do 714 evrov pa 130 evrov dodatka. A to, da so tudi starejši v tej krizi dobili svoj kos pogače, ne rešuje stisk tistih, ki živijo pod pragom revščine. Po statističnih podatkih naj bi namreč bilo takih med starejšimi od 60 let kar 92.000.
"S temi dodatki so lahko pokrili vsaj nekatere stroške, saj te pomoči v preteklih letih ni bilo, a vprašanje je, kaj se bo zgodilo, ko pomoči več ne bo," pravi podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Vera Pučnik in dodaja, da ne glede na vse ti dodatki ne rešujejo situacije tistim starostnikom, ki živijo pod pragom revščine. "Daleč največ finančnih težav imajo starejše ovdovele ženske," še pravi in nadaljuje, da se stiske izrazito povečajo v zimskih mesecih.
Višji zneski na položnicah in še več ljudi v stiski
Tudi ta zima ni izjema. Nasprotno, humanitarci imajo letos še več dela kot sicer. Zaradi epidemije so se številnim gospodinjstvom zmanjšali prihodki, ker pa smo v tem času tudi več doma, so se posledično povečali stroški. Predvsem se to pozna na položnicah za elektriko in kurjavo. Pri Elektru Maribor so na primer v lanskem letu zabeležili rekorden odjem pri gospodinjstvih. Vse več ljudi ima zato s plačevanjem višjih zneskov na položnicah težave. V društvu Up-ornik tako letos kar 240 gospodinjstvom plačujejo eno od položnic. "Vsem našim odjemalcem letos plačujemo položnice za elektriko ali ogrevanje. Teh, ki potrebujejo pomoč, je za kar 60 odstotkov več kot lani," pravi humanitarec Boris Krabonja. Ali drugače: januarja lani je Up-ornik poravnal položnice v vrednosti 2459 evrov, letos pa v vrednosti 3451 evrov. To je za kar tisoč evrov več. "Zneski na položnicah so letos za 20 do 40 evrov višji. Več pa je tudi takih, ki pomoč potrebujejo prvič. V teh 240 gospodinjstvih je okoli 1100 ljudi in za Maribor je to velika številka," pojasnjuje Krabonja, ki je še prepričan, da to zagotovo niso vsi. Po njegovi oceni je še vsaj trikrat toliko skritih. Nekaj jih odkrijejo vsako pomlad, ko se družine znajdejo pred deložacijami. "Lani smo tako reševali okoli 150 izvršb. Strah me je, kaj bo prineslo letošnje leto," še pravi.
Končnih podatkov, koliko gospodinjstev ima v tem času težave in za koliko so se dvignili stroški, to zimo sicer še ni. "Ko bomo te podatke pridobili, bomo vlado pozvali, naj se zaradi povečanih stroškov gospodinjstvom, ki prejemajo socialno pomoč in varstveni dodatek, namenijo dodatna sredstva," je povedal Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus. Kot je še dejal, smo bili v prvem valu epidemije oproščeni določenega dela prispevkov pri električni energiji in smo zato imeli nekoliko nižje zneske na položnicah, v drugem valu pa tega ni. "K osnutku zakona o oskrbi z električno energijo smo sicer dodali pripombo, naj se v času epidemije prepovejo odklopi električne energije v primeru neplačevanja, saj so stiske v tem času velike," je še dejal. Tudi pri Humanitarčku so med prvim valom glasno apelirali na ponudnike električne energije, naj jih pred odklopom obvestijo. "Imeli smo dva primera odklopa v gospodinjstvu starostnikov, v katera smo bili vključeni šele po nekaj mesecih," je pojasnila Maja Kos iz društva Humanitarček, a dodala, da so s številnimi ponudniki zdaj že našli skupni jezik. "Opažamo namreč, da je razumevanja vse več. Ponudniki takim odjemalcem pomagajo s hitrimi dostavami kurilnega olja, jim zamikajo plačila in spregledajo obresti," še pojasnjuje.
Deložacije so ustavljene, a to ni rešitev
Tudi Janja Bedrač, ki je pri društvu Kralji ulice v Mariboru pristojna za preprečevanje deložacij, pravi, da jim je pri tem epidemija vsaj malo šla na roko. "Deložacije so v času epidemije ustavljene, saj sodišča rešujejo le prioritetne stvari in so ti postopki sodno ustavljeni. To pomeni, da tudi če je kdo sklep že prejel, do deložacije ne pride. Tako smo pridobili nekaj časa, saj v enem mesecu sicer težko zberemo denar za poplačilo stroškov. Zdaj ko imamo nekaj dodatnih mesecev, pa je nekoliko lažje," je povedala Bedračeva. Težav kljub temu ni manj, ampak so se le zamaknile in še bolj poglobile. "Ljudje so prej lažje prišli do drv za kurjavo. Pogosto so jim jih pripeljali iz druge vasi. Tisti, ki živijo bolj odročno, so zdaj še bolj odmaknjeni, pojavljajo pa se tudi posamezniki, ki do zdaj niso bili v taki situaciji," še pravi in postreže s podatkom, da v tem času v društvu opažajo za kar 20 odstotkov več klicev kot sicer. Ker pa se Kralji ulice ukvarjajo tudi in predvsem z brezdomci, še doda, da se je njihovo število v času korone povečalo in da so veliko starejših brezdomcev v tej zimi celo izgubili.
Tudi v društvu Humanitarček opažajo porast stisk. "Epidemija je globoko zarezala v finance starostnikov, ki že tako živijo na meji finančnih zmogljivosti. V društvu smo samo od marca 2020 do danes sprejeli več sto prošenj za pomoč, tako od uradnih institucij in sosedov kot tudi patronaže. Prošnje so se v zadnjih, mrzlih mesecih še potrojile," pojasnjuje Maja Kos. Epidemija pa, opažajo v društvu, vpliva tudi na nakupovalne navade. "Za nekoga, ki ima le 300 evrov pokojnine, je bila topla malica za tri evre v lokalni gostilni topel obrok, ki si ga je razdelil na dva dni. Sedaj je preprosto ostal brez njega oziroma si mora za ta denar nekaj kupiti v trgovini. Ta računica se ne izide in zato zmanjka za položnice," še pravi Kosova.
Pomoč, ki so jo starostniki dobili v koronačasu, ne rešuje težav
Tisto, kar se dogaja doma, pa pogosto ostane skrito, zato za marsikaterega starostnika, ki živi v mrzlem stanovanju ali hiši, sploh ne vemo. "Energetska revščina je pogosto neopažena. Starostniki živijo v dotrajanih hišah, z borno izolacijo in dotrajanimi okni, in že dobra ogrevalna oskrba jim ne bi zagotovila toplega okolja. V takšnih primerih jim pomagamo z grelnimi odejami, poleti pa z adaptacijami izolacij. Kar nekaj podjetij nam je tudi priskrbelo energetsko učinkovita ogrevalna telesa, a nekateri starostniki imajo tudi težavo, kako kurilno olje ali drva sploh kupiti, saj nimajo dovolj denarja," pravijo pri Humanitarčku. Pomoč, ki so jo starostniki dobili v koronačasu, vsekakor ne rešuje teh težav. "Enkratni dodatek, ki so ga prejeli upokojenci, pri nekaterih ni niti dovolj za mesečno ogrevanje," pravi Krabonja, Kosova pa doda, da pri Humanitarčku še vedno vztrajajo in se zavzemajo za avtomatizacijo varstvenega dodatka kot trajne rešitve, predvsem pa neodvisne od solidarnostnega dodatka. Taka debirokratizacija bi marsikateremu starostniku prinesla nekaj dodatnih evrov, ki mu sicer pripadajo, a jih trenutno ne prejema.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
