V nacionalnem tednu prostovoljstva, ki vsako leto poteka pod okriljem Slovenske filantropije in Festivala prostovoljstva v Mariboru, ki ga organizira mreža "Prostovoljstvo v Mariboru", to koordinira Pekarna Magdalenske mreže, je nujno, da pozornost usmerimo v to področje, ki deluje kot socialni korektiv in tako predstavlja močno vezivo družbe. Na spletni strani ministrstva za javno upravo lahko v Skupnem poročilu o prostovoljstvu za leto 2021 preberemo, da slovenski prostovoljci opravijo več kot devet milijonov ur in pol prostovoljskega dela. Od tega je 9,314.840 prostovoljskih ur opravljenih v nevladnih organizacijah, 188.751 prostovoljskih ur pa v javnih zavodih s prostovoljskim programom (bolnišnicah, domovih za starejše ...). Ocenjena vrednost prispevka prostovoljskega dela k družbeni blaginji je več kot 97 milijonov evrov, če pa bi upoštevali še prostovoljsko delo, ki poteka neorganizirano, bi bila ta številka še višja. Želeli bi verjeti, da je visoko število opravljenih prostovoljskih ur posledica tega, da smo prebivalci Slovenije tako zelo dobro finančno preskrbljeni in nasploh živimo v tako veliki socialni varnosti, da kar pokamo od fizičnega in duševnega zdravja in nam zato ostaja višek časa in energije za izvajanje prostočasnih dejavnosti, ki nam in drugim dodatno lepšajo že tako čudovit vsakdan. Resnica je verjetno prej v tem, da država v zadnjih letih načrtno uničuje področja skrbstva, socialnega varstva, zdravstva in šolstva ter da je veliko število opravljenih prostovoljskih ur predvsem posledica urgentnih odzivov na številne stiske, ki se pojavljajo v naših skupnostih. O tem priča tudi dejstvo, ki ga lahko preberemo v omenjenem poročilu, da je bilo v letu 2021 kar 5,600.000 prostovoljskih ur opravljenih na področju socialne dejavnosti. Sledita mu področje vzgoje in izobraževanja ter področje kulture.
Dr. Anica Mikuš Kos, specialistka psihiatrije in pediatrije, ki je oblikovala in vodi programe psihosocialne pomoči otrokom beguncem na kriznih območjih, med drugim v Bosni, na Kosovu, v Kurdistanu, Afganistanu, Gazi ... je za publikacijo Najboljše prostovoljske zgodbe zapisala: "Prostovoljci so vir pomoči za mnoge ljudi s težavami, predvsem za tiste, ki nimajo naravnih podpornih mrež ali denarja, da bi si kupili pomoč." Za vodenje kakovostnih organiziranih procesov prostovoljskega dela v kapitalistični družbi, ki ima za ljudi (in planet) vedno bolj uničujoče posledice, je nujno potrebno kakovostno usposabljanje prostovoljcev in kakovostna mentorska podpora. Za oboje so potrebna finančna sredstva, saj usposabljanje in mentoriranje prostovoljcev v organizaciji zahteva osebo, ki bo lahko osem ur na dan skrbela za koordiniranje prostovoljcev in uporabnikov, nudenje strokovne podpore prostovoljcev pri njihovem delu, motiviranje prostovoljcev, reševanje morebitnih konfliktnih situacij, skrb za upoštevanje Zakona o prostovoljskem delu in pridobivanje in izbor novih prostovoljcev. V očeh odločevalcev na nacionalni in lokalnih ravneh je prostovoljstvo še zmeraj nezadostno prepoznano in pretežno razumljeno kot neplačana delovna sila. Tjaša Arko, vodja programa Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji: "Prepogosto se ga jemlje kot nekaj samoumevnega, pozornost pa dobi v času različnih kriz, ko so največkrat prav prostovoljci tisti, ki se prvi odzovejo in pomagajo dokler se neko stanje ne stabilizira. V zadnjih letih so bili tako prostovoljci izjemnega pomena v času prehoda beguncev leta 2015/16, v času epidemije, da lanskoletnih požarov niti ne omenjam. Prepogosto pa se pozablja na prostovoljce, ki se vsakodnevno aktivirajo. Prepogosto je prostovoljstvo razumljeno kot brezplačna delovna sila. Res da prostovoljci za svoje delo ne prejmejo plačila, a za kakovostno delo prostovoljcev so potrebna usposabljanja, ki včasih trajajo tudi več let (gasilci, gorska reševalna enota). V zadnjih letih govorimo veliko o duševnih stiskah posameznikov. Prostovoljci so tudi tukaj ključnega pomena. Delujejo na številnih telefonih namenjenih posameznikom v stiskah, izvajajo preventivne delavnice, nudijo laično pomoč, obiskujejo osamljene ... Ob svojem delu se srečujejo s težkimi zgodbami in za podporo so ključni mentorji, a zaposlovanje teh je še vedno na nizki ravni." Prav vse organizacije, s katerimi smo se tekom nastajanja tega prispevka pogovarjali, so izpostavile to perečo problematiko. Možnost zaposlitve osebe, ki bi se lahko v celoti posvetila mentoriranju in koordiniranju prostovoljcev ter ureditev prostorske problematike, s katero se srečujejo mnoge nevladne organizacije v mestu, bi jim lahko omogočila kontinuiranost in nadgradnjo programov, na katere se zanaša mnogo ljudi in brez katerih bi imel Maribor na področju socialnega varstva, brezplačne učne pomoči, letovanj, prostočasnih dejavnosti za otroke, kulturnih in umetniških vsebin ipd., svojim prebivalcev za ponuditi veliko manj.
V letošnjem letu, ko zaznamujemo slovensko leto duševnega zdravja, smo se začeli zavedati tudi tega, kako veliko vlogo igra prostovoljstvo pri njegovi krepitvi. Dnevni center aktivnosti za starejše Toti DCA Maribor v programu Svetovalnica za starejše s pomočjo prostovoljcev strokovnjakov, med njimi je tudi mag. Aco Prosnik, klinični psiholog, nudi svetovanje in pomoč pri reševanju na področjih zdravstva, prava in socialne problematike. Za boljše duševno zdravje ljudi v pozni odraslosti pa skrbijo tudi z rednimi intelektualnimi in gibalnimi aktivnostmi, s katerimi pomagajo preprečevati socialno izključenost in osamljenost, pri tem pa upoštevajo načelo samoodločanja, kar pomeni, da lahko uporabniki vedno prilagodijo storitev svojim potrebam in željam ter se jim ni treba prilagajati vsiljenim programom, kar je značilnost klasične oskrbe starejših. Tudi duševno zdravje mladih, ki postanejo prostovoljci, se okrepi, izboljša se njihova samopodoba, močno razvijeta čut za socialno pravičnost in socialni aktivizem ter občutek pripadnosti skupnosti. Zveza prijateljev mladine Maribor, ki letos praznuje 70 let, s pomočjo okoli 300 prostovoljcev letno izvaja programe preventivne narave, ki so namenjeni preprečevanju nastajanja socialnih stisk in težav otrok in mladostnikov. Med njimi so zagotovo najbolj prepoznavna letovanja in TOM telefon - telefon za otroke in mladostnike. Ti programi otrokom in mladim omogočajo pridobivanje novih znanj in izkušenj na najrazličnejših področjih, lajšajo proces odraščanja, krepijo njihovo samozavest in občutek sprejetosti, dajejo jim priložnosti izražanja svojih mnenj in predlogov ter krepijo njihovo socialno vključenost. Tadeja Dobaj iz ZPM razmišlja: "Prostovoljstvo je najbolj pozitivna stvar v družbi, resnično je tu za ljudi in zaradi ljudi. Kaj pa je ljudem prinesel tako opevani gospodarski, tehnološki in digitalni razvoj? Samo še več revnih in peščico še bolj bogatih, neetičnost, egoizem in uničeno naravo. V svetu, ki se tako zelo vrti v napačno smer, bi končno morali začeti govoriti več o duhovnem razvoju. Prostovoljstvo je eden od njegovih temeljev." V Salezijanskem mladinskem centru skozi prostovoljske dejavnosti prispevajo h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa otrok in mladih. Udeleženci se preko dela prostovoljcev čutijo sprejete in vredne svojega polnega otroško-mladinskega dostojanstva. Ob prostovoljcih rastejo in se ob njih navdušujejo za vrednote, za katere so čez leto dostikrat prikrajšani. V Kulturnem centru Pekarna so kar štiri organizacije, ki v prostovoljsko delo vključujejo mlade in kjer mladi prostovoljci nudijo pomoč, znanje ali podporo svojim vrstnikom ali mlajšim, delajo pa tudi za širšo skupnost. Zavod Igrišče razvija in izvaja inovativne metode dela za zaščito otrokovih pravic in uveljavljanje njihove aktivne participacije v družbi ter vpliva na oblikovanje odprte, sprejemajoče in družinam prijazne družbe. Verjetno najbolj prepoznavni so po Doživljajskem igrišču, kjer so se jim v letu 2022 pridružili trije najmlajši prostovoljci, stari od 12 do 15 let. Sodelovali so pri izvajanju ustvarjalnih delavnic, pri vodenju lesarske delavnice in pri delih vzdrževanja prostora in opreme igrišča. Mladinski kulturni center Maribor v okviru programa Maribor skozi rožnata očala vključuje mlade prostovoljce, ki podpirajo vsebine povezane z LGBTQ+ tematikami, mladim prostovoljcem pa nudijo tudi možnosti za soustvarjanje skupnosti preko priprave in izvedbe mladinskih in kulturnih dogodkov. Trenutno koordinirajo prostovoljce v okviru Olimpijskega festivala evropske mladine. V Društvu IndiJanez vključujejo mlade prostovoljce, predvsem študentke in študente psihologije v izvajanje preventivnih delavnic na šolah, s katerimi promovirajo zdrav življenjski slog, skrb za dobro počutje in uravnoteženo rabo zaslonskih tehnologij. Otroke in mladostnike, ki so njihova največja ciljna skupina, tako opolnomočijo za grajenje zdravih in kvalitetnih navad. Prostovoljce pa vključujejo tudi v svoje alternativne kulturne dejavnosti, in sicer v organizacijo in produkcijo dogodkov, kjer lahko pridobijo tehnične kompetence, kot so osvetljevanje, zvok in fotografija. Trudijo se, da prostovoljcem v čim večji meri nudijo tista orodja in vsebine, ki jih zanimajo in za katere so najbolj sposobni, kar pravijo, jim več kot povrnejo, ko bogatijo njihove programe. V Pekarni Magdalenske mreže so mladi prostovoljci, predvsem dijaki in študenti, vključeni v program Prostovoljsko delo mladih za mlade, ki ga organizacija izvaja že od leta 1999. Stalnica programa je brezplačna učna pomoč, kjer omogočajo učno pomoč ena na ena vrstnikom ali mlajšim skozi celotno šolsko leto in v okviru katere se organizacija povezuje s šolami, Mladinskim domom Maribor in Centrom za socialno delo. Prostovoljsko delo mladih v organizaciji že od samih začetkov prestopa v družbeni aktivizem in tako se je lahko v več kot 20 letih spremljal razvoj številnih mladinskih družbeno angažiranih iniciativ, ki so nastale iz prostovoljskih skupin organizacije. Zadnja tri leta tako deluje prostovoljska skupina Mladi za mesta proti podnebnim spremembam, ki prireja javne dogodke na temo podnebne krize (nazadnje konec marca v dvorani Gustaf dogodek z naslovom Krasni vroči svet z osrednjo gostjo dr. Lučko Kajfež Bogataj) in s pomočjo podnebnih ter urbanističnih strokovnjakov pripravlja dokumente za prilagajanje Maribora na podnebne spremembe, ki jih nato predstavlja področnim ministrstvom in uradom MOM. V organizaciji se že od leta 2004 dalje izvaja tudi program mednarodnega prostovoljstva in vsako leto gosti prostovoljce Evropske solidarnostne enote, mladim iz Maribora pa se omogoča opravljanje prostovoljskega dela v tujini. Prostovoljci se lahko vključujejo tudi v organizacijo in izvedbo Mednarodnega filmskega festivala StopTrik in v izvajanje galerijskega programa. Vse organizacije iz območja KC Pekarna so močno vpete v mestno četrt, v kateri so, in izredno dobro povezane z vsemi izobraževalnimi, zdravstvenimi in socialnovarstvenimi institucijami v neposredni bližini. Tudi Mariborska kolesarska mreža se s pomočjo prostovoljcev loteva zagovorništva, in sicer na področju kolesarske infrastrukture in trajnostne mobilnosti, s čimer prestopa tradicionalne okvire prostovoljstva. Trenutno s pomočjo prostovoljcev pripravlja analizo kolesarske infrastrukture v Mariboru. Skozi izvajanje "bajk kuhne", samopopravljalnice koles pa skrbijo tudi za dvigovanju kolektivne samozavesti med člani kolesarske skupnosti. Pohvalijo se lahko, da so skupaj s prostovoljci v preteklih letih izvedli kolesarske zajtrke, kolesarske parade, obnovili so več kot sto koles in izvajali meritve zraka z delci PM 2.5.
Občina Maribor ima priložnost kot prva občina v Sloveniji sprejeti lokalno strategijo razvoja prostovoljstva, če bo le končno razumela prispevek prostovoljstva k razvoju lokalne skupnosti
V zadnjih letih, predvsem pa po pandemiji, v vseh organizacijah opažamo upad števila mladih prostovoljcev. Delno to pripisujemo premajhnemu angažiranju šol in fakultet na področju spodbujanja prostovoljstva in družbenega aktivizma med mladimi ter slabšega povezovanja s prostovoljskimi organizacijami, pretežno pa to povezujemo s slabim prepoznavanjem in vrednotenjem prostovoljstva v družbi. Dr. Anica Mikuš Kos v Najboljših prostovoljskih zgodbah pravi: "Pomen prostovoljstva je tudi v tem, da v svetu, v katerem uradno prevladujejo vrednote osebne rasti, osebne materialne dobrobiti in socialne moči, skratka neoliberalne 'jaz' vrednote, udejanja vrednote človečnosti, dokazuje, da je ta še vedno prisotna v socialnem tkivu in s tem vpliva na videnja sveta ljudi, na njihovo zaupanje v ljudi, vero v dobro in v človečnost."
Kot ugotavljamo, se prostovoljstvo večinoma začne pojavljati v družbi tam, kjer se pojavijo potrebe. Tudi v domovih za starejše so zaradi močnega podfinanciranja skrbstva in socialnovarstvenih storitev te potrebe zaznali že pred časom. Tako so tudi nekateri domovi, ki so javni zavodi, razvili svoje prostovoljske programe. Skozi te programe so v času razglašene pandemije v svoje delo lahko vključevali prostovoljce, že dalj časa pa prostovoljce vključujejo tudi za namene individualnih ali skupinskih druženj s stanovalci. V Domu Danice Vogrinec s prostovoljci sodelujejo že od leta 1989, sprejmejo pa prostovoljce vseh starostnih skupin, od mladih do tistih, ki si želijo po upokojitvi obogatiti svoj prosti čas. Upokojene strokovnjake tehniških ved kot prostovoljce z veseljem vključuje tudi Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, ki v svojem Centru eksperimentov med otroki in mladimi poskuša vzbujati veselje do naravoslovja in tehnike. Ker tudi oni zaznavajo upad interesa študentov naravoslovja za opravljanje prostovoljskega dela, mlade spominjajo, da lahko s prostovoljskim delom pri njih pridobijo prve delovne izkušnje v realnem delovnem okolju, delovne navade in imajo možnost izkazati svoja pridobljena znanja.
Ministrstvo za javno upravo trenutno pripravlja Strategijo razvoja prostovoljstva 2024-2028, ki bo nasledila Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva 2018-2023. Nova strategija, ki naj bi učinkoviteje od prejšnje upoštevala potrebe organizacij in stanje družbe, bo začrtala smer nadaljnjega razvoja prostovoljstva. Pri njeni pripravi sodelujejo tudi prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskimi programi, ki so do sedaj pripravile dva posveta, enega v Ljubljani in enega v Mariboru, v okviru katerih so se opredelila ključna področja razvoja. Tjaša Arko iz Slovenske filantropije pravi: "Marsikdo pozablja, da prostovoljstvo niso samo humanitarne organizacije, ampak da na prostovoljstvu stoji gasilstvo, gorska reševalna služba, markiranje in urejanje planinskih poti, vso kulturno, turistično in športno aktiviranje znotraj vasi … in da niso samo ure prostovoljcev tisto, kar prostovoljci prinašajo razvoju tako posameznikov, kot tudi gospodarstva. Tako da verjamemo, da moramo pri pisanju strategije upoštevati različna področja in na podlagi izzivov, ki jih zaznavajo prostovoljske organizacije, zastaviti strategijo. Za pripravo strategije bo na koncu odgovorno ministrstvo za javno upravo, za njeno uresničitev pa vsi deležniki v družbi."
Upamo, da bo za strategijo imela posluh tudi Mestna občina Maribor, ki ima priložnost kot prva občina v Sloveniji sprejeti lokalno strategijo razvoja prostovoljstva, če bo le končno razumela prispevek prostovoljstva k razvoju lokalne skupnosti. Naj ponovno zaključimo z mislijo dr. Anice Mikuš Kos: "Prostovoljsko delo predstavlja vir pomoči za posameznike in skupine v stiskah in socialno gibanje za enakost in bratstvo."
