Trgovina z ljudmi: Ko je žrtvin partner v resnici zvodnik

Generalna skupščina OZN je leta 2013 razglasila 30. julij za svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi. Ta pojem zajema rekrutiranje in prodajo ranljivih posameznikov ali skupin, da bi jih izkoristili za prostitucijo ter druge oblike spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva in prisilnega izvajanja kaznivih dejanj. Da bi storilci to dosegli, uporabljajo plačilo ali drugo nadomestilo, fizično in drugo nasilje, prevaro, goljufijo, čustveno zlorabo, zlorabo socialne ranljivosti, tako da se doseže soglasje ali nadzor nad žrtvijo.

V Sloveniji deluje od leta 2003 na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in boja proti njej medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstev, vladnih služb in uradov, specializiranega državnega tožilstva, državnega zbora ter nevladnih in humanitarnih organizacij. Med njimi je tudi društvo Ključ, center za boj proti trgovini z ljudmi, ki bo prihodnje leto zaznamovalo dvajsetletnico delovanja. Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi, ki ga obeležujemo danes, smo se pogovarjali s Polono Kovač, ki je na čelo društva stopila v začetku letošnjega leta. Društvo vsako leto pomaga najmanj štiridesetim osebam, v njihove programe se letno vključi okoli deset žrtev. Pomembno vlogo v boju proti trgovini z ljudmi ima tudi policija.

Preventiva, ozaveščanje in pomoč

Osnovno poslanstvo Ključa je ozaveščanje mladih med 14. in 18. letom, javnosti in strokovnjakov o trgovanju z ljudmi ter pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. "V devetnajstih letih našega dela se je vzpostavil celoten sistem pomoči in podpore žrtvam. Govorimo o krizni namestitvi žrtev, kjer lahko ostanejo do trideset dni. Sledita varna namestitev, kjer žrtve lahko ostanejo do leto dni - namestitev financira ministrstvo za notranje zadeve -, in program reintegracije, ki ga od 2019. financira slovenska policija iz evropskih sredstev sklada za notranjo varnost. Projekt finančno podpirajo tudi Mestna občina Ljubljana in drugi sofinancerji. Ključ vsega je namreč uspešna integracija žrtev nazaj v okolje. To pomeni, da osebam z izkušnjo trgovine z ljudmi pomagamo najti službo, veliko jih ob naši pomoči konča šolo, obiskujejo različne delavnice, psihoterapijo, telovadbo in drugo, vse z namenom življenja v nekem drugem, varnem okolju, in da se ne vračajo v svoje staro življenje in k starim vzorcem vedenja," pravi Kovačeva.

Travmatične izkušnje puščajo na žrtvi posledice, zato ji v Ključu skušajo pomagati na različne načine, da lahko gre naprej. "Drugače pride do tega, kar imenujemo nezavedno ponavljanje travme in vračanje v stare vzorce vedenja, še posebno če gre za žrtve spolnih zlorab in nasilja. Takšne osebe pogosteje postanejo žrtve kakega izkoriščanja. Zato v programu reintegracije z vsako osebo skušamo ugotoviti, kaj jo je naredilo ranljivo, da je postala žrtev trgovine z ljudmi, kako preseči naučene škodljive vzorce vedenja, ki jih je razvila, da je lahko preživela v zlorabljajočih okoliščinah, da se ne bi ponavljali, in kako poiskati druge možnosti, da se osebi omogočijo pogoji za boljše življenje," dodaja.

​Najpogosteje pomoč dekletom, ki se ukvarjajo s prostitucijo

Žrtve, ki pridejo do sistema pomoči, pogosto svetovalkam v Ključu povedo, da imajo druge težave, na primer z nasilnim partnerjem, odvisnostjo od drog in podobno. Šele skozi daljši razgovor se običajno razkrije, da gre v bistvu za prostitucijo, kjer so jih drugi silili, da nekaj počnejo proti njihovi volji. "Eno najtežjih vprašanj za žrtve trgovine z ljudmi, ki jim pomagamo, je vprašanje, kaj si želiš, da bi se ti spremenilo v življenju. Večinoma na začetku sploh ne vedo, kaj si želijo, ker si tudi ne znajo predstavljati drugačnega življenja, kot so ga bile do tedaj vajene. Največ delamo z ženskami, ki so se ukvarjale s prostitucijo. Opažamo veliko razliko med ženskami, ki so bile žrtve spolnih zlorab in posilstev, in tistimi, ki so bile na primer siljene v prisilno delo oziroma služabništvo, so pa oboje žrtve trgovine z ljudmi. Ženske, ki so se ukvarjale s prostitucijo in so bile žrtve izkoriščanja, se praviloma, vsaj tiste, ki so poiskale pomoč pri nas, ne vrnejo spet v prostitucijo. Vendar se pogosto zgodi, da si najdejo partnerja, ki je do njih nasilen. Pri prostituciji se pogosto izkaže, da so bile oškodovanke v otroštvu ali mladosti žrtve spolnih zlorab ali drugih oblik nasilja. Nekatere pa imajo tudi zelo slabe izkušnje z nasilno spolnostjo. Spomnim se dekleta, ki je bila pri petnajstih letih skupinsko posiljena. Do prostitucije lahko vodijo tudi različne oblike zasvojenosti, ker potrebujejo denar za nakup droge. Včasih morajo ženske zaslužiti še za nakup droge za svojega partnerja," pojasnjuje Kovačeva.

Spolni odnos brez kondoma dojemajo kot posilstvo

Zgodbe žrtev, ki jih zaupajo svetovalkam Ključa, so različne, a v bistvu zelo podobne. "Najprej krivijo sebe, da so postale žrtve, češ da so vedele, v kaj se spuščajo, ko so jim ponudili delo v nočnih lokalih in podobno. Vsi ti občutki pa v bistvu izhajajo iz njihove ranljivosti, ki je posledica njihovega prejšnjega življenja in travm, ki so jih doživele. Potem se najde nekdo, ki to ranljivost izkoristi, gre za čustveno manipulacijo. Žrtve pogosto mislijo, da imajo partnerja, v bistvu pa gre za zvodnika, ki dekle le izkorišča. Sprva dekletu govori, da bi lahko več zaslužila, če bi na primer opravljala erotične masaže. Če pa je dekle morda še zasvojeno z drogo, jo njen 'partner' prepričuje, da bo denar za drogo najlažje zaslužila tako, da se bo prostituirala. Potem ta moški dekletu začne jemati denar in od nje zahteva vedno več. Trgovci z ljudmi zadnja leta v glavnem niso več fizično nasilni do svojih žrtev, jih pa izkoriščajo na druge načine. Govorimo tudi o ekonomskem nasilju, ko ženske z obljubami po boljšem življenju zvabijo v Slovenijo. Ženske prav tako denarno kaznujejo, ker so se na primer neprimerno vedle do strank in podobno, zato so njihovi zaslužki ob koncu meseca nekaj sto evrov. Vendar je to še vedno več, kot bi zaslužile doma, in tega se žrtve zavedajo. Zato pogosto menijo, da so si same krive, da so se znašle v hudih stiskah, kar pa seveda ni res, saj so jih v to na prikrit način zvabili trgovci z ljudmi," pravi Kovačeva. Kriminalci ženske silijo v nekaj, česar si same ne želijo, tudi v spolne odnose brez kondoma. "Ženske, ki se ukvarjajo s prostitucijo, ne želijo imeti spolnih odnosov brez zaščite. Kljub temu nekatere stranke vztrajajo pri spolnem odnosu brez kondoma ali pa si ga snamejo med spolnim aktom. Ko se to zgodi, se oškodovanke počutijo dodatno posiljene, saj zaščita s kondomom zanje pomeni tisto zadnjo zaščito med njo in stranko. Pogosto ženske, ki se znajdejo v prostituciji, uživajo drogo, da lažje zdržijo delo s strankami, nemalokrat pa jih v uživanje droge silijo njihovi zvodniki. Med osebami v prostituciji je tudi velika stopnja samomorilnosti," pravi naša sogovornica.

Slovenska sodna praksa ni spodbudna za žrtve

Polona Kovač spregovori kritično tudi o delu slovenskih sodišč, ki obtožene trgovine z ljudmi ali zlorabe prostitucije pogosto oprostijo ali pa zelo milo kaznujejo. "Nekateri sodniki ne razumejo ranljivosti in hudih stisk žensk, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašle v prostituciji. Razumeti moramo, da biti prostitutka ali trgovka ni enako, kot je bilo slišati v eni izmed obrazložitev sodb nekemu obtoženemu. Kot tudi ni enako, če dekletu zvodnik odvzame polovico zaslužka ali pa če nekdo plača državi za pokojninsko zavarovanje in druge prispevke. Poleg tega so skoraj vse osebe, ki se ukvarjajo s prostitucijo, ženske, stranke pa so moški, ki imajo pogosto doma ženo in otroke ter obiščejo te ženske kar med službenim časom. Nad njimi se izživljajo z nasilnimi spolnimi odnosi, da pokažejo svojo moško moč in jim dajo vedeti, da so ničvredne. Zakaj se torej ves čas pogovarjamo le o prostitutkah, ne pa tudi o njihovih strankah? Poleg tega je pričanje za žrtve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi ali zlorabe prostitucije zelo mučno, tako pred policijo kot na sodišču, kjer jih pogosto skušajo odvetniki obtoženih zmesti z vprašanji, zato se še enkrat počutijo zelo ranljive in nemočne," pravi Kovačeva.

Na vprašanje, kaj bi v Sloveniji še morali narediti na področju preprečevanja trgovine z ljudmi, predsednica Ključa pravi, da v Sloveniji še vedno ne damo prave pomoči otrokom, žrtvam trgovine z ljudmi, ker nimamo pravih mehanizmov za prepoznavo tovrstnih žrtev. Poleg tega nimamo urejenega sistema zdravstvene pomoči žrtvam - le v nujnih primerih lahko poiščejo pomoč zdravnika, imajo pa vrsto težav zaradi dolgoletnih zlorab, kot so ginekološke ali druge težave. "V Sloveniji se ne določajo odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, pogosto pa imajo trgovci z ljudmi veliko premoženja, ki se jim ne odvzame, ko so pravnomočno obsojeni. Slovenija bi lahko uvedla tudi nordijski model kaznovanja vseh, ki so vpleteni v trgovino z ljudmi, kot ga že imajo nekatere države (Švedska, Francija, Irska …), kjer poleg trgovcev z ljudmi kaznujejo tudi tiste, ki objavljajo oglase za ponujanje spolnih storitev, stranke, ki plačujejo za spolne storitve, predvsem tiste, ki imajo spolne odnose z mladoletnimi osebami, in podobno," doda Kovačeva.

Nenasilni storilci

Policija obravnava največ primerov trgovine z ljudmi, prepoznanih kot izkoriščanje prostitucije in spolna zloraba žrtev trgovanja. Zaznava tudi primere izkoriščanja žrtev zaradi prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj in prisilnega beračenja kot oblike prisilnega dela, pojasnjuje Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije za področje kriminalitete. Posamezniki in kriminalne združbe novačijo ranljive osebe, ki izhajajo iz šibkih socialnih in ekonomskih okolij. Na podlagi statističnih podatkov med letoma 2010 in 2019 policija ugotavlja, da je Slovenija ciljna država žrtev trgovine z ljudmi, predvsem državljanov iz tretjih držav, kot so Ukrajina, Dominikanska republika, Srbija, Makedonija, in državljanov EU (Slovaška, Češka, Bolgarija in Romunija). "Žrtve so v Sloveniji večinoma izkoriščane zaradi spolnega izkoriščanja in prostitucije ter v manjšem delu zaradi drugih oblik izkoriščanja, ki se kažejo skozi prisilno delo, služabništvo in prisilno beračenje," pravi Menegalija.

Policija ugotavlja, da se izkoriščanja najpogosteje dogajajo v nočnih lokalih in stanovanjih, storilci izkoristijo ranljivost žrtev in s preslepitvijo dosežejo podrejenost ter vdajo žrtev v izkoriščanje. Storilci v glavnem niso nasilni do žrtev in jim ne omejujejo gibanja, temveč za nadzor žrtve uporabljajo metode ekonomskega prisiljevanja oziroma izkoriščanja. "Povezave med prostitucijo in trgovanjem z ljudmi poudarja tudi Evropski parlament, ki v resoluciji o spolnem izkoriščanju in prostituciji ter njunem vplivu na enakost spolov priznava, da prostitucija v svetu in v Evropi pospešuje trgovanje z ranljivimi ženskami in mladoletnicami večinoma za spolno izkoriščanje," še doda Menegalija.