Asja Lednik Štrukelj
Strogi ukrepi, ki so si sledili zaradi epidemije novega koronavirusa in v naša življenja vnesli novo normalnost, so za nekaj časa živilskim trgovinam prepovedali tudi prodajo najosnovnejših kosov oblačil. Trakovi in folije, ki so kupcem dajali vedeti, da stopajo v cono prepovedanega območja, so med ljudmi povzročili precej razburjenja. "Policijska ura, zaprte občine, zdaj si ne bom smel kupiti niti spodnjic," je takrat tarnal spletni uporabnik.
In rešitev? Spletno nakupovanje, ki se je v času epidemije razširilo tudi med tistimi, ki so se ga do takrat vztrajno otepali. "Teh nekaj nogavic že lahko zašijem, kjer so luknje. Verjetno hitreje, kot da se naučim naročevanja preko spleta," je takrat tarnala sorodnica, a se na koncu, kot večina, vdala.
Statistika je povedna
Potrošniške navade so se spremenile in preselile iz nakupovalnih centrov na splet. Raziskava Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), objavljena 4. novembra lani, kaže, da je vsaj en spletni nakup v dvanajstih mesecih pred anketiranjem opravilo (oddalo naročilo ali kupilo izdelek ali storitev prek spleta) 71 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Leto prej je bilo takšnih 63 odstotkov.
Statistika je zelo povedna. Delež oseb, ki so nakupovale prek spleta (e-kupci), se je povečal v večini starostnih skupin. Najbolj med ljudmi, starimi 65 do 74 let, kar na 37 odstotkov, leto prej jih je v tej starostni skupini spletno nakupovalo 22 odstotkov, strastni spletni nakupovalci pa so očitno tisti, ki so stari 35 do 44 let, saj je bilo med temi lani 90 odstotkov e-kupcev, leto prej pa za deset odstotkov manj. Spletno nakupovanje se je do danes udomačilo prav v vseh starostnih skupinah, statistika pa ne pove, če se pošalimo, ali je piko na i k temu pristavila prepoved kupovanja nogavic in spodnjega perila v trgovinah. Dejstvo pa je, da je epidemija koronavirusa poskrbela za spremenjene nakupovalne navade potrošnikov tudi med starejšimi.
V letih 2020 in 2021 je bilo vedno več tudi spletnih nakupov hrane, zacvetela je dostava hrane na dom. Statistični urad navaja, da se je število oseb, ki so prek spleta oddale naročila za dostavo hrane, v lanskem letu povečalo za 149 odstotkov.
V času koronavirusa so potrošniške organizacije in evropska komisija zaznali porast prevar in drugih nepoštenih praks
Pričakovala počivalnik, dobila miniaturno figurico
Čeprav so nas vladni ukrepi med epidemijo za nekaj časa omejili na lastno državo, za nekaj časa celo na lastno občino, so nam s pomočjo spleta vsaj pri nakupovanju prinesli svet v naše domove. Brez gneče pri blagajnah, iskanja denarnice v torbah in prelaganja obešalnikov iz ene v drugo roko, je spletno nakupovanje vse poenostavilo, marsikomu pa denarnico tudi dodatno olajšalo.
V pogovoru 23-letna Ajda nekoliko sramežljivo pove, da je v času korone z nakupovanjem preko spleta nekoliko izgubila tudi občutek za to, koliko sploh lahko zapravi. "Mlada sem, zato težav z nakupovanjem preko spleta nimam, zagotovo pa lahko potrdim, da sem med epidemijo praktično vse kupovala preko spleta. Težko priznam, ampak bančni račun pri spletnem nakupovanju, vsaj v mojem primeru, kar trpi. Zdi se mi, da nimam nadzora. V fizični trgovini na primer kose oblačil držim v rokah in hitro opazim, če jih je preveč. Na spletu jih v spletno košarico 'pomečem' tako hitro, da tega niti ne opazim. Temu sledijo samogovori, da tega pač ne bom več ponovila. Do danes mi to še ni prav dobro uspelo." In doda: "Še dodatne težave si nakopljem, ko naročim nekaj, dobim pa nekaj tretjega. Tako sem med enim od zaprtij države v eni od tujih spletnih trgovin, zdela se je varna, naročila počivalnik za babico. Po mesecu in pol od naročila je poštar prinesel zares majhen paket, v njem me je čakala miniaturna lesena figurica počivalnika." Z družino so se dogodku sicer nasmejali, a precej časa in raziskovanja je potrebovala, da je ugotovila, kako stopiti v stik s trgovino in dobiti povrnjene stroške.
Neka spletna uporabnica pa se je medtem soočala z drugo dilemo: "Ravno se mož jezi, ker potrebuje neke izdelke, ki jih mora naročiti preko spleta, pa še sam ne ve, kaj mora točno kupiti. Je navajen, da prime v roke in pogleda na vse strani, če mu izdelek ustreza. Tehnični, nekaj za gradnjo. Ali se da vrniti izdelke, ki jih kupiš, nato pa ugotoviš, da ne ustrezajo? Kdo ve? Za tehnično stvar gre."
Ne le pomanjkanje samonadzora, pri spletnem nakupovanju se lahko zalomi tudi drugje. Primerov, ko imajo potrošniki z nakupi preko spleta težave, je veliko, vprašanje ob tem pa je, ali vedo, kako jih reševati oziroma kakšne so pravice potrošnikov v EU. Niti Zveza potrošnikov Slovenije niti statistični urad teh podatkov nimata.
Se pa izkaže, da je bila dostava izdelkov v času epidemije počasnejša, kot je bilo navedeno v prodajnih pogojih. Štirinajst odstotkov spletnih nakupovalcev je imelo težave, ker spletni prodajalec iz tujine ni sprejemal naročil iz Slovenije, devet odstotkov jih je imelo težave pri uporabi spletne strani prodajalca, navaja SURS, šest odstotkov jih je prejelo napačen ali poškodovan izdelek, en odstotek kupcev oziroma 12.930 ljudi pa so žrtve prevare, ker niso prejeli naročenega izdelka ali storitev. Podatki še povedo, da 62 odstotkov kupcev pri spletnem nakupovanju ni imelo težav.
Na slovenskem EPC v obdobju izbruha koronavirusa beležili povečano število potrošnikov
Pa vendar se je tudi kot potrošnik koristno opolnomočiti. Pri tem nam je lahko v pomoč tudi mreža evropskih potrošniških centrov (EPC), ki deluje že petnajst let in preko katere lahko potrošnik dobi pomoč pri reševanju čezmejnih težav, a zanjo marsikateri spletni uporabnik ne ve. "Mreža EPC že od leta 2005 ponuja edinstven pregled in zanesljive informacije o težavah potrošnikov na notranjem trgu, ki so lahko v pomoč pri oblikovanju politik varstva potrošnikov tako na nacionalni kot evropski ravni," zapišejo na svoji spletni strani, kjer je mogoče dobiti številne koristne informacije. "Če bi v času svoje zagate z babičinim počivalnikom vedela za to stran, bi težavo verjetno rešila hitreje," pove Ajda, ki do našega pogovora EPC ni poznala.
Tudi na slovenskem EPC so imeli v obdobju izbruha koronavirusa povečano število potrošnikov, ki so se nanje obračali z vprašanji o njihovih pravicah. V ospredju so bila področja letalskih prevozov in potovanj, sledijo vprašanja o odpovedanih dogodkih ter prireditvah ter vprašanja o težavah pri spletnih nakupih. V času koronavirusa so potrošniške organizacije in evropska komisija zaznali tudi porast prevar in drugih nepoštenih praks. Zato so na EPC Slovenija na svoji spletni strani zapisali, na kaj morajo biti potrošniki pozorni pri spletnem oglaševanju in drugih vrstah zavajajočega komuniciranja.
Posebno pozornost namenjajo spletnemu nakupovanju, saj se vedno več potrošnikov, kot ugotavljajo, odloča za spletno nakupovanje tudi pri tujih spletnih prodajalcih. Ljudi opozarjajo, naj preverijo prodajalca in preberejo splošne pogoje poslovanja, koristno je poiskati tudi morebitne izkušnje drugih potrošnikov, ki so pri nekem prodajalcu že kupovali, pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je lahko avtor pozitivnih komentarjev kar prodajalec sam, opozarjajo. Tudi pri spletnem nakupovanju je pomembno prebrati drobni tisk, vsekakor pa je pomembno naslednje: "Še posebej pozorni bodite na določila glede odstopa od pogodbe in vračila izdelkov. Priporočljivo je, da si splošne pogoje natisnete oziroma jih shranite, preden oddate naročilo. Med postopkom naročanja naredite posnetke zaslonskih slik, tako da imate vse faze postopka naročanja dokumentirane. Shranite si kopije potrdila o naročilu, račune, e-sporočila oziroma morebitno drugo korespondenco s podjetjem in posnetke zaslonskih slik, če bi bilo karkoli nenavadnega. Vse to vam lahko kasneje pride prav."
Pri spletnem nakupovanju je pomembno tudi, katero plačilno sredstvo uporabljate. Na spletni strani EPC lahko preberete: "Če spletni prodajalec izrecno zahteva nakazilo prek sistemov, kot sta Western Union ali MoneyGram in ne omogoča drugega načina plačila, bodite pozorni, saj gre za plačilna sistema, ki sta namenjena prenosu denarja med fizičnimi osebami in ne omogočata sledenja prejemniku nakazila, zaradi česar sta priljubljena med spletnimi goljufi. Plačilo s kreditno kartico vsekakor sodi med bolj varne načine plačevanja v spletnih trgovinah, pazite le, da plačilo izvedete preko šifriranega prenosa. Ob plačilu s kreditno kartico preverite uporabo možnosti povračila na kreditno kartico, t. i. 'chargeback'. Za varni način plačevanja preko spleta veljajo tudi predplačniške kartice, na katere si naložite toliko denarja, kot ga potrebujete, in spletni plačilni sistemi (npr. Paypal). Ti delujejo kot posredniki pri plačilu, zato ni potrebno vpisovati številke vaše kreditne kartice, pod določenimi pogoji pa omogočajo tudi vračilo denarja, če izdelka niste prejeli."
Spletno nakupovanje je hitro in priročno, a skriva mnogo pasti - kot velja običajno in tudi v teh primerih, pa bodite previdni pri neverjetnih obljubah in ponudbah. In ker so storitve EPC Slovenija za potrošnike brezplačne, je koristno, da si tisti, ki se odločate za spletno nakupovanje, temeljito preberete številne koristne nasvete, ki jih nudijo na spletni strani. Da bi se izognili neprijetnim presenečenjem, ki vas lahko čakajo, če se v virtualno nakupovanje odpravite neopremljeni z informacijami.
Nasveti so brezplačni, grenka izkušnja pa vas lahko drago stane.
