Otok Hans je nerodoviten, nenaseljen kos kopnega. Nahaja se na sredi Kennedyjevega kanala, v ožini Nares, med Grenlandijo in otokom Ellesmere. Spada v 12-miljsko mejo Kanade in Grenlandije, avtonomne dežele v okviru Danske. A ta od boga pozabljeni otok je bil desetletja, stoletja pravzaprav, predmet spora.
Vse se je začelo leta 1880, piše Clare Fitzgerald na portalu War History Online, ko se je otok "izgubil" med prenosom arktičnih ozemelj Velike Britanije na Kanado. Otoka na starih zemljevidih namreč ni bilo. Ta mala težava se je kasneje spremenila v veliko. Leta 1933 je stalno sodišče razglasilo pravni status Grenlandije v korist Danske. Ta država je trdila, da je zaradi geoloških dokazov na otoku Hans ta del Grenlandije, s čimer naj bi postal dansko ozemlje. Vendar se je sodišče nekaj let kasneje razpustilo, zaradi česar je sodba, ki je določila suverenost Danske nad otokom, neveljavna. Lov nanj je bil znova odprt.
Skoraj štiri desetletja se sicer ni zgodilo nič usodnega, vse do leta 1973, ko sta Danska in Kanada pričeli s pogajanji o določitvi morske meje. In vsaka od obeh držav je trdila, da je Hans njen. Kljub dolgotrajnim pogajanjem državi nista prišli daleč; podpisali sta sicer sporazum o zaščiti morskega okolja in divjih živali, nista pa določili, čigav je otok. Desetletje kasneje pa je kljub arktičnemu mrazu prišlo do meddržavnega segrevanja. Kanada je naredila, kot pravijo, najbolj kanadsko potezo - njeni predstavniki so pristali na otoku, dvignili državno zastavo in na otoku pustili - steklenico viskija. Na odgovor Danske ni bilo treba dolgo čakati. Tom Höyem, danski minister za grenlandske zadeve, je na otoku dvignil dansko zastavo in ob njej pustil steklenico žganja (šlo naj bi za šnops Stari danski) s sporočilom "Dobrodošli na danskem otoku". Po drugi interpretaciji naj bi se zgodilo prav obratno; prvi naj bi alkohol pustili Danci, sledili pa naj bi Kanadčani s steklenico canadian cluba.
Kakor koli, vojna viskijev oziroma vojna alkoholnih pijač se je začela. Zastave na otoku so se zamenjevale, delegacije, predvsem vojaške, pa so za seboj puščale različna obeležja. Kanadčani, denimo, so za seboj pustili tradicionalni inuitski kamniti znak. Julija 2005 je danska vlada napovedala, da bo Kanadi poslala protestno noto, saj je otok obiskal kanadski obrambni minister Bill Graham. Mesec dni kasneje pa so se začela pogajanja o prihodnosti otoka. Rezultata ni bilo, sta pa se državi maja 2018 odločili, da bosta oblikovali skupno delovno skupino za rešitev konflikta.
"Vojna" se je uradno končala minuli mesec. 14. junija 2022 sta namreč kanadska zunanja ministrica Melanie Joly in danski minister za zunanje zadeve Jeppe Kofod podpisala sporazum o razdelitvi otoka. Pogodba bo začela veljati po tem, ko jo bodo ratificirali v kanadskem, danskem in grenlandskem parlamentu, pa tudi v zakonodajni skupščini Nunavut (kanadski teritorij). S tem bosta Kanada in Danska dobili mednarodno kopensko mejo, dolgo le 1280 metrov. Ob ratifikaciji bo to tretja najkrajša kopenska meja med državami in tudi najsevernejša kopenska meja na svetu in druga meja med evropskimi in ameriškimi državami. Edina meja doslej je bila meja med Francosko Gvajano ter južnoameriškima državama Brazilijo in Surinamom.
Državi sta tako brez drame končali spor in ga v zgodovino zapisali kot najbolj vljuden konflikt v zgodovini vojn.