Maja Furman
S profesorjem s področja psihologije, dr. Sebastjanom Kristovičem, sva se pogovarjala o tem, zakaj ljudje doživljajo bivanjsko praznino in krizo smisla. Zakaj se ta občutek pojavlja že pri otrocih? Kdo ali kaj nam krade občutke povezanosti, smiselnosti, polnosti, veselja do življenja? V podkastu vzroke za tovrstno "izpraznjenost" niza sogovornik, odgovore, za kaj je vredno živeti, pa boste slišali na Večeru v živo, ki bo v Mariboru 3. junija.
Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli:
· kaj so vzroki bivanjske praznine,
· zakaj jo občutijo vse generacije – od otrok do starostnikov,
· zakaj zasloni našim otrokom kradejo otroštva,
· kaj je ne kemična zasvojenost in kako vpliva na otroke,
· in še več zanimivih razmišljanj o življenju.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Dr. Kristovič, dobrodošli. Občutek bivanjske praznine, o katerem govorite, je bil nekoč znan predvsem starostnikom. Zastrašujoče pa je spoznanje, da se s tem občutkom srečujejo že otroci? Zakaj?
"Zadnje desetletje smo na področju duševnega zdravja priča pojavom, ki jih prej nismo poznali. Kar je po svoje nekakšen paradoks, saj v celotni zgodovini človeštva ljudem nikoli ni šlo tako dobro, še nikoli nismo živeli v takem blagostanju, kot živimo zdaj. Po drugi strani pa še nikoli ni bilo toliko anksioznosti, agresije, depresij in ostalih duševnih stisk. Ogromno ljudi se pritožuje nad občutki notranje praznine in občutenjem nesmiselnosti življenja. Da ne govorimo o kemičnih in ne kemičnih zasvojenostih. Tovrstne stiske so se prikradle v vsa starostna obdobja, med mladostnike in tudi med starejše. Vsako leto gredo milijoni evrov za antidepresive in pomirjevala. Ta podatek je izredno zaskrbljujoč, poraja se vprašanje: kaj se dogaja?"
Res je, kaj se dogaja?
"To nas je vprašala tudi gospa iz Darfurja, ko je bila na obisku v Sloveniji. Očarana je bila nad našimi naravnimi lepotami. Šokiral pa jo je podatek o visokem odstotku samomorov pri nas. Ni mogla dojeti, da si nekdo želi vzeti življenje v tako idiličnem okolju, v tako razviti družbi. Ljudje v okolju, iz katerega prihaja sama, si želijo živeti, hrepenijo po življenju! Čeprav so njihove razmere zelo drugačne od naših, živijo v težkih okoliščinah, je zanje življenje dragoceno, doživljajo ga kot nekaj lepega. Eden od ključnih krivcev, zakaj prihaja do raznih stisk v razviti družbi, so zasloni. Z njimi imamo zasvojene cele generacije otrok in mladostnikov, čeprav se tega sploh ne zavedamo. V svetu se za tovrstno zasvojenost uporabljata izraza digitalni kokain in digitalni heroin. Zasloni imajo na možgane namreč enak vpliv kot trde droge. Kljub vsem tem škodljivim posledicam, ki so znanstveno že dolgo dokazljive in o katerih že vrsto let predavam in delam na področju osveščanja, starši svoje otroke še vedno brezskrbno prepuščajo zaslonom."
Večer v živo: Za kaj je vredno živeti
Dr. Sebastjan Kristovič, profesor s področja psihologije, bo gost Večera v živo v petek, 3. 6. 2022, ob 18. uri v Narodnem domu v Mariboru. Na dogodku bomo nanizali odgovore na vprašanje, za kaj je vredno živeti. Vstopnice lahko kupite na Eventimu.
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
