(AVDIO in VIDEO) Podkast Večer v živo s Simono Lečnik Očko: "Bonton so malenkosti, ki polepšajo dan."

Maja Furman Maja Furman
05.12.2019 16:44

V novem podkastu Večer v živo se pogovarjamo s Simono Lečnik Očko, poznavalko bontona in ustanoviteljico Lumie, akademije vrednot.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Simona Lečnik Očko.
Večer

Simona Lečnik Očko je poznavalko bontona, srčnih vrednot, ki lepšajo naš vsakdan in izboljšujejo medsebojno komunikacijo. Je magistrica mednarodnih in diplomatskih študij in ustanoviteljica Lumie, akademije vrednot. Podpisuje tudi roman Slovenština in jaz. V pogovoru sva, med drugim, nanizali nekaj drobnih namigov, kako se obnašati za mizo, ki vam bodo v praznični dneh prišli prav.
Podkastu lahko prisluhnete TUKAJ.
{soundcloud}https://soundcloud.com/vecerpodkast/vecer-v-zivo-simona-lecnik-ocko{/soundcloud}
Simona, dobrodošli. Kako ste?
"Odlično, hvala. Vi?"
Tudi, hvala. Gospa Simona, to vprašanje je lahko vljudnostna fraza, ki gre mimo nas, ker nas v resnici sploh ne zanima počutje sogovornika … Po drugi strani je lahko drobna pozornost, ki mu polepša dan.
"Tako je. Poleg pozdravljeni, velikokrat slišimo tudi kako ste? Na ta način lahko veliko izvemo od sogovornika, odvisno od tega, koliko je pripravljen deliti z nami … Če nas ne zanima, kako je, pa, lepo prosim, ga tega nikar ne sprašujmo. Osebno sem že večkrat doživela, da me je kdo vprašal, kako sem. Komaj sem odprla usta in začela razlagati kako sem, pa je že odhitel dalje, mimo mene. Ni me poslušal. Če nas ne zanima, kako je drugi, tega ne sprašujmo. Lahko se lepo pozdravimo, si zaželimo lep dan in se poslovimo. Če pa želimo izvedeti, kako je sogovornik, ga vprašamo, vendar se ob vprašanju ustavimo, sogovornika pogledamo v oči in mu prisluhnemo. Vprašanje kako si, je vljudnostna fraza, vendar, če nas ne zanima, kako je sogovornik, nam je dovoljeno, da tega ne vprašamo in gremo naprej."
Rekli sva, da se bova tikali. Povejte mi, kdo in kdaj po bontonu predlaga tikanje?
"V poslovnem svetu obstajajo določena pravila. V najinem primeru; jaz sem danes tvoja gostja, zato bi mi ti morala predlagati tikanje, vendar sem te jaz prehitela. Veliko je odvisno od tega, kako se začutimo. Sicer se ne tikamo in vikamo kar vse povprek. Nikoli ne tikamo mlajših samo zato, ker so mlajši in bi nam bilo tikanje samoumevno. Nadrejeni je tisti, ki svojim podrejenim predlaga tikanje. Sicer v poslovnem svetu tikanje ni zaželeno, ravno zaradi zdrave distance, ki se vzpostavi z vikanjem, sploh do nadrejenih. Tudi skregamo se težje, če se ne tikamo. Sicer dama predlaga tikanje moškemu, seveda so tudi izjeme. Tikanje je vedno dvosmeren proces: obe se morava strinjati, da se bova od tega trenutka dalje tikali. Ko se enkrat dogovoriva, da se tikava, ne greva več nazaj na vikanje. Če bi mi ti predlagala tikanje, vendar se jaz ne bi počutila »dovolj domače« v tvoji bližini, bi lahko predlagala, da ostaneva na vi. Vendar sem začutila, da se lahko tikava, zato sem to tudi predlagala."
Praviš, da si začutila, da se lahko tikava. Lahko rečeva, da bonton niso zgolj toga pravila, ampak v njem igra pomembno vlogo tudi intuicija?
"Zagotovo. Bonton so napisana pravila lepega vedenja, vendar, če jih prekršite, vas nihče ne bo kaznoval. Lahko pa vas ta »kršitev« drago stane v poslovnem svetu in tudi zasebno. Bonton so veščine, ki se jih moramo naučiti. Z njimi se ne rodimo. Ko jih enkrat spoznamo in usvojimo, je lahko naše življenje lepše in bolj kakovostno. Bistvo teh veščin je, da nam je mar za druge ljudi, ne samo zase. Pomembno je, kako se jaz počutim ob nekom in kako se nekdo počuti ob meni. Treba je poznati pravila, da se vemo odločati, kdaj bomo neko pravilo uporabili in kdaj ne. Pravila lepega vedenja so pomagala, ki nam pomagajo, da lepše shajamo. Na primer: v delovnem okolju si nismo vsi simpatični. Je umetno okolje, kjer smo primorani preživeti večji del dneva. S sodelavci se ni treba zasebno družiti, kar še ne pomeni, da ti je vseeno zanje. Do njih si vljuden, ker skupaj preživljate čas. Mar ti je, da se oseba za sosednjo mizo dobro počuti ob tebi. Ne počnemo tega, kar je samo nam v redu in nam je čisto vseeno, kako bo to vplivalo na druge ljudi okoli nas itd. Tako ne gre. Ljudje nismo samo biološka bitja, ampak tudi družbena. Vsak dan, odkar se zbudimo in ko gremo zvečer spat, vstopamo v različne interakcije, v različne odnose z ljudmi, zato se ne moremo obnašati, kot da smo sami na tem svetu in da nam je malo mar za ljudi okoli nas. Bonton so malenkosti, ki človeku lahko polepšajo dan: ko srečaš človeka, ga pozdraviš, pogledaš v oči in ga vpraša, kako je. Morda ste ravno vi prvi po dolgem času, ki ste ga pozdravili in vprašali, kako je. Se pravi, tudi to je bonton."
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta