Sezona dopustov je na vrhuncu, zato so novinarji hrvaške Slobodne Dalmacije preverili, kaj njihove bralce najbolj moti med uživanjem na plaži. Izkazalo se je, da ljudi najbolj motijo tisti, ki zavzamejo preveč prostora. Torej, če na plažo pride petčlanska družina s šestimi brisačami, štirimi šotori, več napihljivimi blazinami in drugo kramo, skupaj pa zavzamejo polovico razpoložljivega prostora v senci, ste lahko prepričani, da boste deležnih nekaj grdih pogledov. Kot poroča Slobodna Dalmacija, vas ne bodo rešile niti zapeljive kopalke, razkazovanje mišic in izvajanje spektakularnih skokov v vodo. Torej, kot svetuje hrvaški medij, ne mislite, da ste na plaži sami, v kolikor se ne želite zameriti preostalim turistom.
Hoja po tujih brisačah je nadležna
A "kraja" prostora na plaži je le ena od mnogih stvari, ki zmoti turiste. Kot piše Slobodna Dalmacija, morajo biti, v kolikor ne želijo razburiti ljudi, turisti previdni tudi pri tem, da med hojo po plaži ne stopajo na brisače preostalih. V kolikor se to zgodi, hrvaški medij svetuje, da se opravičite in se potrudite, da se to ne ponovi.
Bralci so opozorili še, da jih na plaži pogosto zmotijo tisti, ki svoje brisače postavijo tik ob njihove. Kot pravijo, je na plažah dovolj prostora, da lahko ima vsak svoj prostor. "Vsem, ki pridejo na plažo, ni do druženja. Ljudje pridejo tja počivati, brati, plavati …"
Anketa je pokazala, da so ljudje precej nejevoljni tudi, ko na plažah vidijo ljudi, ki tja postavljajo brisače z namenom, da si "rezervacijo prostor". Govorimo o tistih, ki na plažo pridejo ob 5. uri zjutraj in brisače položijo tja, kjer bo čez nekaj ur senca in si s tem zagotovijo najboljšo pozicijo. Po pisanju Slobodne Dalmacije, so bralci prepričani, da to ni pošteno, marsikje pa tudi ni dovoljeno. Pristojne opozarjajo, naj bodo na plažah na to še posebej pozorni.
Odpadki ne sodijo na tla
In ni še konec. Kot kaže, lahko na plaži najdete prav toliko razlogov kot za veselje in užitek tudi za nejevoljo. Bralce na plažah močno motijo tudi odpadki, ki jih ljudje brezvestno puščajo na tleh. Opozarjajo, da to ni smetišče, uleči se na odpadke pa prav tako ni nekaj, kar bi si človek želel. V isto kategorijo, kot poroča Slobodna Dalmacija, sodijo tudi tisti, ki se s čolni in vodnimi skuterji podijo preblizu kopalcem.
Gostje na plaži ne simpatizirajo niti s tistimi, ki krožijo po plaži in prodajajo koruzo ali enodnevne izlete po bližnjih otokih.
Cene apartmajev na hrvaški obaliza dva do osem odstotkov višjekot lani
Medtem ko so Hrvati povedali svoje mnenje o tem, kaj jih moti na plaži, pa od tam prihaja tudi novica, da so cene dnevnega najema apartmaja ob hrvaški obali v letošnji poletni sezoni odvisno od regije za dva do osemodstotkov višje kot lani, je pokazala analiza oglasnega portala Njuškalo. Najvišja povprečna cena je bila z 79 evri v srednji Dalmaciji, sledili sta Istra z 72 evri in širše območje Kvarnerja z 71 evri, poroča STA.
Povprečna oglaševana cena dnevnega najema apartmaja v celotni južni slovenski sosedi, torej ob obali in v celinskem delu, je bila v letošnji sezoni 67 evrov oz. približno štiri evre več kot lani. Najnižja je bila cena v celinskem delu Hrvaške, okoli 50 evrov. Najvišja je bila medtem v srednji Dalmaciji, kjer je bila z 79 evri za šest evrov višja kot lani. Povprečna oglaševana cena 72 evrov v Istri je bila za tri evre višja kot lani, 71 evrov na območju Kvarnerja pa je bilo za en evro več kot lani. V severnem delu Dalmacije je bila povprečna oglaševana cena 64 evrov, v južni pa 68 evrov. Tudi v teh dveh regijah je bila za nekaj evrov višja kot lani, piše STA.
Manjše razlike med kraji so v Istri in Kvarnerju
Podrobnejša analiza po posameznih turističnih krajih kaže, da se cene močno razlikujejo. Na priljubljenem otoku Pag je tako povprečna cena npr. okoli 60 evrov, v Novalji, kamor prihajajo številni zabave željni iz vse Evrope in sveta, pa dosega skoraj 80 evrov, poroča STA.
V srednji Dalmaciji se cene gibljejo od 40 evrov pa vse do 86 evrov, npr. v Splitu, v južni Dalmaciji pa se povprečne cene gibljejo od 54 evrov na Korčuli pa do 77 evrov v turistično obleganem Dubrovniku. Manjše razlike med kraji so v Istri in Kvarnerju, še ugotavlja omenjeni portal, ki ga povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.
Hrvaška je daleč najbolj priljubljena poletna destinacija za Slovence. Država zadnja leta doživlja hitro rast turističnega obiska, tako da iz mnogih krajev poročajo o veliki turistični gneči v sezoni. Je pa letos po poročilu medijev kljub nadaljnji rasti obiska in nočitev sezona precej zahtevna. Na eni strani sive lase gostincem in turističnim delavcem povzroča pomanjkanje razpoložljivega kadra v turizmu, po drugi strani pa zaradipospešene, pogosto stihijske gradnje zasebnih nočitvenih zmogljivosti v zadnjih letih mnogi poročajo o velikih težavah pri polnjenju apartmajev, so še zapisali na STA.
