Novodobni vrtnarji: V eni roki motika, v drugi telefon

Če je vrtnarjenje, in s tem vrtičkanje, včasih veljalo za umik od sodobnega sveta, stran od telefona in interneta, pri katerem se lahko posvetiš le zemlji in rastlinam, danes ni več tako. Fotografije obdelanih gredic, brstečih poganjkov, zgodnjih sadik in obilnih pridelkov so preplavile družbena omrežja. Vrtičkarji pa so dobili svoje mesto med spletnimi vplivneži, ki spodbujajo in navdihujejo, v njihovem primeru - ljubitelje vrtnarjenja. Veliko jih je svojo strast preoblikovalo celo v dober posel.

Vrtičkarski vplivneži

Najvplivnejši na svetovni ravni se ponašajo z nekaj sto tisoč sledilci na instagramu, najdejo pa se tudi takšni z milijoni všečkov. Delijo nasvete, kako začeti z vrtičkanjem, kako vzgajati sadike, kako obdelovati zemljo, kako se lotiti klasičnega ali pa trajnostnega vrtnarjenja, kaj lahko pridelujemo tudi na balkonih in še in še. Veliko jih svoje delo predstavlja v video vsebinah na youtube kanalu. Ob tem je spletno vrtičkanje videti kot prava služba na vrtu. Tudi v Sloveniji jih je nekaj in med najbolj opaznimi so Vrt obilja Robija in Tjaše s kar deset tisoč sledilci, Brigitin vrt, Majin vrt, Špelin vrt in kuhinja, Aljaž Plankl in Dober vrtnar. Vsi so opremljeni s privlačnimi fotografijami in video posnetki. Nekateri ne vrtnarijo le zase in bližnje, pač pa so svojo strast preoblikovali v posel in z zdravimi zaboji, polnimi zelenjave, razveseljujejo svoje stranke. Večina jih vrt obdeluje tako, da naravnim procesom dovolijo skrbeti za zemljo. Prekopavanje opustijo, tla rahljajo le z vilami, čez vse leto zastirajo grede, živa bitja v prsti pa ustvarjajo humus in tako poskrbijo za ugodno strukturo tal z dovolj zraka, vode in hranil.

Tristo sadik paradižnika za začetek

Med predane vrtičkarje se že nekaj časa šteje tudi štiriindvajsetletni Jan Avsenik iz Straže pri Novem mestu. Še dve leti nazaj je lepote vrtov in zanimivosti o obdelovanju zemlje spremljal preko spleta, inovativne pristope obdelovanja zelenjavnih vrtov pa opazoval pri ameriških in kanadskih vplivnih vrtičkarjih. Josh Sattin, Jean-Martin Fortier, Curtie Stone so dolenjskega mladeniča navdahnili, da se je opogumil in začel razmišljati o lastnem vrtu. Pravzaprav je nekdanjo podjetniško željo tako spodbudil, da se je počasi začela uresničevati.

"Lansko leto sem v domačem starem vinogradu zasadil tristo sadik paradižnikov, se naučil načrtnega vrtnarjenja in začel pridobivati izkušnje. Štiri mesecem sem delal še na večji kmetiji, da sem spoznal tudi pridelovanje zelenjave na veliko," pripoveduje Jan in še vedno poudarja, da je kot začetnik pripravljen na veliko učenja, a tudi pogumen in radoveden. Počasi postaja novodobni vrtnar.

Z začetkom letošnjega leta je na instagramu ustvaril profil Janov vrt in v manj kot štirih mesecih so se njegovi sledilci namnožili do okoli 670. Za doslej neznanega dolenjskega mladeniča, ki ne skriva, da je začetnik, in rad prizna, da se še uči, to ni malo. "Vrt obdelujem ročno, nimam traktorja ali freze. Odločil sem se tudi za vrtnarjenje brez prekopavanja, plevel pa poskušam zatreti naravno, brez kakršnihkoli pesticidov ali škodljivih pripravkov. Preko družbenih medijev želim pokazati, kako delam, da se vidi moj naravni pristop, hkrati pa se mi zdijo dobro marketinško orodje. Zato se trudim, de je vrt lep in urejen, privlačen na pogled. Nekaj časa pa mi seveda vzame tudi delo na spletu, odgovarjanje na vprašanja, fotografiranje in objave." Jan ima rad razgibano delo v naravi, tudi ko vreme ni idealno, sebe si ne predstavlja ob pisarniškem delu, kljub temu da končuje študij ekonomije.

Varno po vrtnarskem koledarju

Ker je znanje o vrtnarjenju gradil in bogatil s spremljanjem družbenih omrežij, upa, da bo lahko na ta način tudi on komu pomagal. "Presenečen sem, v kako kratkem času so se začeli odzivi, izmenjava informacij in nasvetov. Recimo, ko sem postavljal svoj rastlinjak in o tem poročal, so se mi takoj oglasili sledilci z zanimivimi vprašanji, kako delam, zakaj uporabljam sekance, katera zelenjava je primerna za rastlinjak in podobno."

Letošnjo pomlad je mraz kar nekajkrat pokazal ostre zobe in zgodnjim vrtnarjem s pozebo prekrižal načrte. "Na srečo na mojem vrtu aprilski mraz ni pustil velike škode, saj imam rastlinjak in v njem tiste občutljivejše rastline. Zunaj sem imel grede pokrite s kopreno, kar je pomagalo pri zaščiti. Na srečo nisem z ničimer hitel, kaj šele prehiteval, tako da sem jo dobro odnesel," se Jan drži nasvetov vrtnarskega koledarja, ki narekuje, kdaj je glede na letni čas primerno kaj posaditi. V teh dneh se lahko že pohvali z mlado špinačo in redkvicami, ki jih, spravljene v šopke in škrniclje, že razvaža svojim strankam vse do Ljubljane. Kmalu bodo na vrsti tudi že solate, cvetača in brokoli, se veseli vseh svojih prvih letošnjih pridelkov.