Če živite v bližini reke ali jezera, obstaja veliko možnosti, da ste na obali že opazili opozorilne znake škodljivih alg in bakterij. Tisto, kar še bolj vznemirja, pa je, da lahko cvetenje alg in bakterij predstavlja zgodnji pokazatelj ekološke katastrofe, ki je že v teku, izzval pa jo je človek in spominja na najhujše izumrtje v zgodovini planeta.
Ekipa znanstvenikov, ki jih vodi paleontolog Chris Mays iz švedskega muzeja narodne zgodovine v Stockholmu, je odkrila, da so bili toksični cvetovi alg in bakterij v času velikega umiranja zelo podobni širjenju mikrobov v današnjih jezerih in rekah. Gre pa za trend, ki je posledica človekovih dejanj, kot so izpusti toplogrednih plinov, krčenja gozdov in izgube rodovitnih tal.
Na srečo pa še nismo na tej ravni. V času perma je bila koncentracija ogljikovega dioksida šestkrat višja, danes se raven tega plina ni še niti podvojila od predindustrijske dobe, pravi Mays. A opozarja, da se ob današnji nagli rasti koncentracije ogljikovega dioksida hitro približujemo tej ravni. "Tako so vse večje tudi možnosti za rast škodljivega cvetenja mikrobov, skupaj z drugimi škodljivimi oblikami sprememb, kot so orkani, poplave, požari," pojasnjuje Mays.
Znanstveniki menijo, da omenjena povezava kopičenja škodljivih mikrobov v rekah in jezerih z dogodki iz obdobja množičnega izumrtja predstavlja "vznemirljiv znak za bodoče spremembe v okolju". Študijo je sicer objavil znanstveni časopis Nature Communications.
V resnici je tudi vse več dokazov, da se trenutno nahajamo v procesu še enega dogodka množičnega izumiranja, ki ga je tokrat izzval človek. Škodljivi mikrobi v sladkovodnem habitatu te pretvarjajo v mrtva območja, s tem pa tudi povečujejo razsežnosti izumrtja. Tako tudi za več milijonov let podaljšujejo okrevanje ekosistema, trdijo znanstveniki.
Mays in njegova ekipa so do tega zaskrbljujočega zaključka prišli z analizo fosilnih ostankov pri Sydneyju v Avstraliji, ki so nastali pred, med in po izumiranju ob koncu perma.
"Tri glavne sestavine tovrstne toksične juhe so povečanje emisij toplogrednih plinov, visoke temperature in izobilje hranil," je povedal Mays. V času perma sta prvi dve sestavini nastali zaradi številnih izbruhov vulkanov. Izobilje hranil pa je posledica izumrtja gozdov, saj je ob izginotju dreves zemlja vsa hranila odplaknila v reke in jezera, to pa je povzročilo cvetenje mikrobov v sladkovodnih ekosistemih.
Vsega v izobilju
Danes ljudje nudijo vse tri sestavine v izobilju. Ogljikov dioksid in višje temperature so neizbežna posledica uporabe fosilnih goriv, s krčenjem gozdov pa se povečuje tudi količina hranilnih snovi, prav to pa je posledica toksičnega cvetenja mikrobov v omenjenih habitatih.
Koncentracije alg na koncu perma so bile na enaki ravni kot danes. Tako lahko že samo z izpusti toplogrednih plinov v zelo kratkem času izzovemo izumrtje. Ni pomembno, od kod ti plini prihajajo - zaradi vulkanov, letal, elektrarn na premog -, rezultati so na koncu lahko enaki, pravi Mays.
S spremljanjem kopičenja toksičnih mikrobov v sladkovodnih ekosistemih lahko znanstveniki v prihodnosti predvidijo, kakšno ceno bo podnebna kriza terjala v prihodnjih desetih letih.
"Za razliko od vrst, ki so izginile v zgodovinskih množičnih izumiranjih, imamo mi priložnost, da preprečimo kopičenje toksičnih mikrobov, tako da vodne bazene ohranimo čiste in zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov," pravi Mays, ki namerava s svojo ekipo preiskati tudi vlogo naravnih požarov ob množičnih izumrtjih.
