Ključno obdobje za razvoj govora so prva tri leta življenja, ko začnejo otroci oblikovati prve besede, sprva enozložne kombinacije samoglasnikov in soglasnikov, iz katerih nato oblikujejo druge besede in stavke. Starši in vzgojitelji lahko v tem obdobju podprejo in spodbudijo govorni razvoj otrok s tem, da jim prebirajo pravljice, uganke, rime in prepevajo kratke pesmice ter jih spodbujajo, da se nanje odzivajo. »Razvoj fonološkega zavedanja glasov poteka od rojstva in se zaključi nekako pri 7. letu, kar sovpada z začetkom branja in opismenjevanja. V tem obdobju se torej razvijata slušna percepcija in razlikovanje med podobnimi glasovi, kar predstavlja okvir maternega jezika. Prav zato je nadvse pomembno, da se v tem času starši posvetijo živi komunikaciji z otrokom. Slednja omogoča učenje slušnih razlik med glasovi in tako pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj otrokovega govora. Opažamo vedno večje število obiskov v logopedskih ambulantah, vendar pa otroci do logopedske obravnave pogosto pridejo prepozno. Čakalne dobe na obravnavo lahko trajajo tudi do enega leta, predšolski čas pa je ključen za urjenje govora in jezika,« pravi logopedinja Monika Rataj.
Kdaj po pomoč k logopedu?
Ko pri otroku opazimo odstopanja pri govorno-jezikovnem razvoju, kot so pomanjkanje govora ali težave pri izgovarjanju določenih glasov, nerazločen govor, motnje ritma in tempa govora, slovnične napake, skopost besednega zaklada ter druge težave pri jezikovnem izražanju in razumevanju, je potrebno ukrepati in poiskati strokovno logopedsko obravnavo. Logoped bo ugotovil vzroke za nepravilnosti in predlagal primerno logopedsko terapijo ali pa bo otroka napotil na dodatne preglede, kot so pregled sluha ter psihološki in nevrološki pregled.
V kolikor presodi, da nadaljnja terapija ni potrebna, bo starše opremil z navodili in nasveti, kako lahko sami pomagajo otroku. Poudarek je na otrokovem sodelovanju v različnih družabnih in didaktičnih igrah, ki spodbujajo bogatenje besednega zaklada, ter na poslušanju in lastnem pripovedovanju. Starši si lahko pri tem pomagajo tudi s pravljicami, zato so ustvarjalci zvočnih sodobnih pravljic Lahkonočnic obstoječo zbirko dopolnili z 12 logopedskimi pravljicami, ki obravnavajo dvanajst težje izgovorljivih glasov (K, G, T, D, S, Z, C, L, Š, Ž, Č, R). Pravljice predstavljajo prvo stopnjo vaj za slušno razlikovanje in izgovorjavo glasov in so nastale skupaj z logopedinjo Moniko Rataj, duhovito jih je spisala pravljičarka in vzgojiteljica Nina Mav Hrovat, prebirajo pa jih priznani dramski igralci.
Vsako pravljico dopolnjujejo strokovno podprte vaje, prilagojene otrokovi starosti, ki potekajo v sproščenem vzdušju in z usmerjeno igro. Ker je cilj otroka čim dlje zadržati v pozitivnem komunikacijskem razpoloženju, je vsaka pravljica nadgrajena s petimi kratkimi animiranimi videi, ki otroke vabijo, da skupaj s pravljičnimi junaki ponavljajo besede na zabaven način.
Logopedske pravljice ne nadomeščajo obiska pri logopedu in tudi starši ne prevzamejo vloge terapevta, predstavljajo pa pozitivno spodbudo pri razvoju govora in jezika ter so kot odličen pripomoček v obliki slovenskih pravljic za otroke vedno in povsod brezplačno dostopne na spletnem mestu Lahkonočnice.si.