Barbara Gavez Volčjak
Ljubitelji potenja in visokih temperatur, ki blagodejno vplivajo na telo, se za obisk savne sicer pogosteje odločajo pozimi. A tudi v toplejših delih leta savnanje koristi telesu, saj krepi imunski sistem in nam pomaga iz organizma izločiti strupe. Ker dandanes – vsaj v našem okolju – ljudje nismo več tako izpostavljeni temperaturnim razlikam kot nekoč, si lahko s savnanjem pomagamo do boljšega zdravja. “Finska savna je recimo idealna za pregrevanje telesa in razširjanje perifernega ožilja,” razlaga Milena Mojzeš, velneška svetovalka in izvršna direktorica Term Ptuj. “Ohlajevanje po savnanju je šok za žile, vendar je takšna izmenjava temperatur prijetna za telo in zagotavlja ugodje in sprostitev. Savnanje zato zavira proces staranja žil in kardiovaskularnega sistema, z njim nekako treniramo ožilje. S pregrevanjem in znojenjem se obenem izločajo iz telesa nekoristni in škodljivi produkti, očistijo se znojnice, zato je koža po savnanju navadno bolj mehka in gladka.”
Obvezen počitek
Strokovnjaki priporočajo, naj savno obiskujemo vsaj dvakrat tedensko, Finci to bojda naredijo celo vsak dan. Za dober učinek in varnost pa je treba upoštevati nekaj pravil. Predvsem si moramo vzeti dovolj časa, vsaj dve uri, ker se je po vsakem pregrevanju treba ohladiti in odpočiti. Pred savnanjem tudi ne jemo, razen morda manjše prigrizke s sestavinami, ki pomagajo pri razstrupljanju telesa. “Med počitkom pijemo vodo, čaje in osvežilne napitke,” še doda sogovornica, “kajti s savnanjem izgubimo iz telesa tudi do dva litra vode in veliko mineralov, ki jih ledvice nujno potrebujejo za normalno delovanje. Nadomeščanje tekočine je med savnanjem nujno.”
Suha ali mokra?
• Najstarejši tip savne je finska savna, v njej je temperatura med 70 in 100 stopinjami Celzija, vlažnost je do 10-odstotna. Odlična je za sprostitev mišic, boljšo prekrvitev telesa in oskrbo sklepov s kisikom, krepitev imunskega sistema, izločanje strupov s potenjem ter čiščenje kože. Pred savnanjem svetujemo piling telesa za boljše obnavljanje povrhnjice kože.
• V turški savni oziroma parni kopeli, kjer je vlažnost zraka skoraj 100-odstotna, temperatura pa nižja kot v finski savni, navadno dodajamo eterična olja, ki pripomorejo k vlaženju dihalnih poti, odpirajo pore in s tem čistijo kožo ter ugodno vplivajo na sproščanje.
• Infrardeča savna, v kateri je temperatura največ 60 stopinj Celzija, prodre do štiri centimetre pod kožo in segreva tudi notranje organe. Pospešuje prekrvitev, presnovo, lajša bolečine in pomaga pri izčrpanosti. Kadar je v njej manj kot 40 stopinj Celzija, jo po predhodnem posvetu z zdravnikom pod določenimi pogoji lahko obiščejo tudi srčni bolniki, nosečnice do četrtega meseca nosečnosti ter ljudje s težavami z ožiljem in pritiskom. Posvet z zdravnikom je v tem primeru nujen.
Za majhne otroke ni priporočljiva
Otrokom do petega leta vstop v savne večinoma odsvetujejo, med 6. in 15. letom morajo imeti spremstvo odrasle osebe. “Ožilje otroka se zelo hitro prilagodi spremembam temperature, vendar otrok naj ne bi izpostavljali ekstremnim temperaturam niti pri segrevanju niti pri ohlajanju telesa,” pojasnjuje Milena Mojzeš. Previdni pa morajo biti tudi starejši ljudje, sploh če imajo katero od naštetih diagnoz. Vsem zdravim ljudem, ki imajo svoje telo radi in ga tudi brez težav odkrijejo, pa je lahko obisk savne koristna sprostitev in tudi dobra preventiva pred boleznijo.
