Za psoriatični artritis ste verjetno že slišali, če ne prej, pa lani, ko je zvezdnica resničnostnih oddaj Kim Kardashian West povedala, da so ji diagnosticirali to bolezen. To je relativno pogosta kronična vnetna sklepna bolezen, ki povzroča hitro kopičenje kožnih celic, posledica tega pa je izpuščaj. Okrog 20 odstotkov obolelih poleg simptomov na koži razvije še psoriatični artritis na mestih, kjer nastane vnetje sklepov. Nedavne raziskave so pokazale, da je psoriatični artritis avtoimuna bolezen, kar pomeni, da imunski sistem pomotoma napade kožo in sklepe.
Kako pogosta je ta bolezen?
Psoriatični artritis ima okrog odstotek ljudi v ZDA, približno enako pogosto prizadene moške in ženske. Simptomi se začnejo običajno kazati pri starosti 40 do 50 let, čeprav se lahko pojavijo že v otroštvu ali v zrelih letih. Pri 85 do 90 odstotkih pacientov se najprej pokažejo psoriatični simptomi luskavice.
Kaj jo povzroči?
Psoriatični artritis povzroči kombinacija genov in okolja oziroma način življenja posameznika. Vnetja, stres, debelost in kajenje naj bi bili dejavniki, ki povečajo tveganje za pojav te bolezni. Znanstveniki pa so poudarili tudi morebiten vpliv črevesne mikrobiote - mikroorganizmov, ki bivajo v črevesju. Nekateri so namreč prepričani, da je lahko vzrok bolezni sprememba v raznolikosti mikrobiote. Ni pa še jasno, ali je to vzrok ali samo posledica kroničnega vnetja.
Imunski sistem pomotoma napade kožo in sklepe
Kakšni so simptomi?
Nastanejo kožni izpuščaji, rdeče zaplate kože, ki se lahko razširijo po vsem telesu. Običajno bolezen najprej prizadene kolena, komolce, linijo las, ušesa, zadnjico, trebuh in nohte. Lahko je zelo boleče in močno srbi. Stanje se poslabša v obdobjih povišane telesne temperature in se potem spet nekoliko izboljša. Psoriatični artritis se pojavi na enem ali dveh sklepih. Prizadene lahko periferne sklepe, kot so dlani in stopala, hrbtenico in stegnenico, kjer so ligamenti in kite pritrjeni na kosti (na primer, kjer je Ahilova peta povezana s peto). Pri približno 40 do 50 odstotkih pacientov lahko nabrekne cel prst na nogi, da je kot manjša klobasa, kar je poznano kot daktitis. Močno pa vpliva tudi na konice prstov, znane kot distalne sklepe, pa tudi na predel zadnjice in spodnjega dela hrbta. Simptomi artritisa so tudi bolečina, rdečina, otekanje in prizadetost sklepov. Običajno ga spremljajo še jutranja slabost in bolečine v sklepih, ki se povečajo pri mirovanju in izboljšajo med gibanjem. Zaradi bolečin v sklepih se ljudje, ki jih bolezen prizadene, zbujajo tudi ponoči. Splošni simptomi lahko vključujejo nepojasnjeno telesno temperaturo, utrujenost, nenamerno izgubo telesne teže in izgubo apetita. Zgodnja diagnoza je lahko velik izziv, ker simptomi niso specifični in jih je mogoče pripisati drugim boleznim. Pri pacientih se lahko pojavijo tudi vnetje oči in vnetna črevesna bolezen.
Kako jo diagnosticiramo?
Za psoriatični artritis ni na voljo krvnih preiskav. Pacienti z opisanimi simptomi bi morali biti napoteni k specialistu revmatologu, da jih pregleda. Če gre za sum na psoriatični artritis, bo zdravnik pregledal kožo, nohte, sklepe in mesta, kjer so ligamenti in kite pritrjeni na kosti. Preveril bo tudi morebitni daktilitis na prstih na nogah in rokah. Opravljeno bo rentgensko slikanje prizadetih sklepov in hrbtenice, s čimer bo poiskal morebitne poškodbe hrustanca in kosti pa tudi nove kostne tvorbe. Pomaga si lahko tudi z magnetno resonanco in ultrazvokom. Pacient bo imel nato rutinske preiskave krvi zaradi morebitnih vnetij in markerja HLA B27, sicer prisotnega pri 25 odstotkih bolnikov.
Morebitni zapleti
Če se bolezen ne zdravi, lahko pride do deformacije sklepov in poškodbe kosti, hrustanca in organov, posledica je lahko trajna invalidnost. Zgodnja diagnoza in kar najboljše zdravljenje sta pri tem ključnega pomena. Pri pacientih je tudi večje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja ter za visok krvni tlak. Tudi psihološke posledice lahko vplivajo na počutje in kakovost življenja pacientov, pojavi se lahko depresija.
Kako poteka zdravljenje?
Zdravila zoper psoriatični artritis ni, vendar lahko zelo učinkovito zdravimo simptome. Zelo pomembna je zgodnja diagnoza, da se lahko zdravljenje začne čim prej. Bolečine, ki spremljajo simptome, zdravimo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, kot je ibuprofen, vendar to na splošno ni dovolj za obvladovanje bolezni. Specialist lahko k temu doda še zdravilo proti revmi, ki spremlja bolezen (DMARD). Namen teh imunosupresivov oziroma zaviralcev imunske odzivnosti je nadziranje vnetja. Metotreksat pacient običajno jemlje najprej, medtem ko je apremilast alternativa za blažje primere bolezni. Če to ne zadostuje, mora pacient preiti na tako imenovano biološko zdravljenje. Ta zdravila ciljajo na določene vnetne proteine in so pogosto injicirana na podoben način kot inzulin pri sladkorni bolezni. Običajno so zelo učinkovita, pacienti jih dobro prenašajo, blažijo pa tako bolečine v sklepih kot težave s kožo.
