Že deset minut lahke vadbe dnevno je dovolj, da začnejo možgani bolje organizirati spomine. Sčasoma namreč povezave med določenimi deli oslabijo, zato težje razločimo med podobnimi stvarmi. Kdaj smo na primer izgubili ključe? Je bilo zjutraj, ko smo se odpravili od doma, ali dva dni prej, ko smo jih pozabili v žepu? Da (raz)rešimo težavo, pa nam lahko pomagajo že sprehod, joga ali taj či, saj je nova raziskava Univerze Irvine Kalifornija in Univerze Tsukaba na Japonskem jasno pokazala, da ima tudi lahka vadba neverjetne učinke na možgane.
Uredite spomine
V omenjeni najnovejši raziskavi je sodelovalo 36 zdravih odraslih v zgodnjih 20. letih, ki so jim v prvem delu postopka predpisali deset minut lahke vadbe na dan ter njihove možgane nato opazovali z MRI-posnetki. Test so še ponovili, a tokrat brez vadbe. In rezultati? Po podatkih, objavljenih v strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Science, se je ob vadbi pokazala jasna izboljšava povezav v predelih možganov, ki nadzorujejo predelovanje spominov - hipokampalni dentatni girus in kortikalno področje. Zato so si udeleženci tudi lažje zapomnili stvari, ki so jih počeli dan pred tem. Hipokampus je namreč ključnega pomena za ustvarjanje novih spominov, a je hkrati tudi eden prvih predelov, ki prične upadati, ko se staramo, najhitreje ob Alzheimerjevi bolezni. Zato nam izboljševanje njegovega delovanja lahko pomaga izboljšati spomin v vsakodnevnem življenju. Da je telesna vadba še kako pomembna za možgane, smo seveda vedeli prej, a ne, da že deset minut prinaša takojšnje rezultate. Celo kratki odmori za sprehod tako lahko močno izboljšajo spomin in delovanje možganov.
Ples je najboljši
Več nevroznanstvenih raziskav ob tem dodaja, da je za ohranitev kognitivnih funkcij v starosti odličen ples. V eni od njih, objavljeni v strokovni reviji Frontiers in Human Neuroscienc, so strokovnjaki odkrili, da slednji še posebej učinkovito zmanjšuje demence, kot sta Alzheimerjeva ali Parkinsonova bolezen, ter upočasnjuje staranje ter propadanje možganov, saj med vsemi aktivnostmi daleč najbolj vsestransko vpliva na ohranjanje vseh psihofizičnih sposobnosti hkrati ter ob tem izboljšuje še ravnotežje. Sodelovali so namreč starejši prostovoljci, v povprečju stari 68 let, ki so se prijavili na 18-mesečni tečaj plesa ali na trening vzdržljivosti ter vadbe za fleksibilnost. V vseh skupinah se je področje hipotalamusa v možganih sicer povečalo, a je bil učinek, kot rečeno, največji prav pri plesu. Vsem, ki bi rad čim dalj časa živeli neodvisno in zdravo, zato svetujejo veliko plesnih trenutkov ob dobri glasbi.
Hrana za možgane:
1. Borovnice
Dejansko pomagajo nevronom v možganih, da lažje in predvsem bolj učinkovito komuniciramo. Kar zamrznjene lahko dodate jogurtu, odlične so tudi zmešane v blenderju ali s paličnim mešalnikom, beljakovinami v prahu in nekaj kockami ledu. Prava stvar za stimulacijo presnove, hitro potešitev lakote ali potrebo po sladkem.
2. Sardine
Veliko zdravja v poceni konzervi. Nabite so z maščobnimi kislinami omega 3 in s kalcijem. Odvisno od tipa sardin lahko ena konzerva pokrije celo 25 do 38 odstotkov priporočenih dnevnih potreb. Vsebujejo tudi železo, magnezij, fosfor, kalij, cink, baker, mangan ter celoten nabor vitaminov skupine B. In ker so sardine nizko v morski prehranjevalni verigi, se toksini in kontaminanti (kot na primer živo srebro) v njih ne nabirajo.
3. Divji losos
Izpolnjuje vse pogoje za status tako imenovane 'superhrane' na praktično vseh zdravstvenih področjih. Ravno zato ga brez dvoma uvrščamo v skupino najbolj zdrave hrane na planetu. Divji losos in gojeni losos nista prav nikakršna konkurenta. Razlika v kvaliteti njunega mesa je posledica predvsem okolja, v katerem živita, in hrane, na kateri odraščata.
4. Orehi
Glede na očitno podobnost človeškim možganom bi ta plod istoimenskega drevesa lahko bil resnično namenjen podpori delovanja tega organa. Orehi vsebujejo najvišje koncentracije maščobnih kislin omega 3 med vsemi oreščki. Poleg tega so pokazali odličen potencial na področju nadzorovanja telesne teže. Uživanje orehov (4 do 6 polovic) pred obroki naj bi namreč uspešno znižalo raven lakote in pripomoglo k manjšemu vnosu kalorij.
5. Rooibos
Raziskovalci z univerze Iwate na Japonskem so z obsežno študijo dokazali koristne učinke rdečega čaja na možgane in živčni sistem. Preprečuje namreč nastanek lipidne peroksidacije, procesa, ki se zgodi, kadar škodljivi prosti radikali okupirajo živčno tkivo in možganske celice. Čaj ne vsebuje kofeina ali teina, kot se imenuje njegova različica, ki jo najdemo v pravih čajih. Če temu dodamo še splošni pomirjevalni učinek in spodbujanje globokega ter kakovostnega spanca, ugotovimo, da je rdeči čaj idealna večerna razvada.
6. Kakav
Natančneje surovi kakav, kar pomeni, da ni termično obdelan do onemoglosti, in še natančneje: z oznako ekološkega kmetovanja in pravične trgovine (fairtrade) bo nabit s spojinami, ki jim pravimo flavonoidi. Posebna skupina flavonoidov, prisotnih v kakavu, se imenuje flavanoli, ter preprečujejo maščobam podobnim substancam v krvi, da bi mašile stene arterij.
