Zdravila in dojenje: Med koristjo za mater in varnostjo otroka

NR
14.06.2019 06:03

Uporaba zdravil in prehranskih dopolnil med nosečnostjo in dojenjem ni priporočljiva brez nasveta strokovnjaka, meni Urška Lučev, mag. farm., mednarodna pooblaščena svetovalka za dojenje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Do šestdesetih let prejšnjega stoletja je veljalo, da je plod v maternici popolnoma varen pred zunanjimi vplivi, kot so cigarete, alkohol, droge, zdravila, okužbe in podobno. Nato pa se je med letoma 1957 in 1961 zgodil tako imenovani conterganski škandal. Rodilo se je okoli 5000 otrok z nerazvitimi zgornjimi deli udov. Raziskovalci so leta 1961 odkrili, da je deformacijo povzročila uporaba talidomida v zdravilu Contergan, ki se je najprej uporabljalo kot pomirjevalo in uspavalo, po naključju pa naj bi bili odkrili, da lajša jutranjo slabost v nosečnosti. V nekaterih državah (na primer v Zahodni Nemčiji) je bilo zdravilo na voljo brez recepta, zato naj bi ga bilo vsak dan uporabilo tudi do pol milijona nosečnic in tam je bilo deformacij pri novorojenčkih precej več. To je bil prelomni trenutek za razumevanje učinka zdravil med nosečnostjo.

Kaj pomeni teratogenost zdravila?

Pri uporabi zdravil v nosečnosti se moramo zavedati, da skoraj vse učinkovine v določeni meri prehajajo iz materinega krvnega obtoka skozi placento v krvni obtok ploda. Nekatere učinkovine dosežejo pri plodu koncentracije, ki lahko imajo farmakološki učinek. Za večino zdravilnih učinkovin njihov neškodljivi vpliv na plod ni dokazan, ker nihče ne izvaja študij na nosečnicah.
Če zdravilo škodi plodu in povzroča nepravilen razvoj organov, pravimo, da je teratogeno. Uporaba takih zdravil je med nosečnostjo odsvetovana, pri nekaterih se pri predpisovanju celo izvaja kontrola nosečnosti. Pri predpisovanju zdravil, ki jih potrebuje nosečnica, vedno tehtamo med koristjo za mater in škodljivostjo za plod. Kljub strahu in negativnemu odnosu do prirojenih telesnih nepravilnosti so zdravila le v nekaj odstotkih vzrok za njihov nastanek.
Nosečnice lahko imajo akutne (okužbe) ali kronične bolezni (sladkorna bolezen, epilepsija, povišan krvni tlak) in pomembno je, da jih ustrezno zdravimo. Na srečo praktično v vsaki skupini zdravil za neko indikacijo najdemo kakšno, ki je v nosečnosti bolj varno kot druga. Včasih se med nosečnostjo zaradi hormonskih sprememb ali izboljšanja stanja zdravljenje celo ukine, včasih je treba odmerek zdravila zmanjšati ali povečati. Vsekakor mora stanje nadzorovati strokovnjak, ki se spozna tako na nosečnost kot na zdravila, da lahko poišče optimalno terapijo za vsako posamezno nosečnico. Za nosečnico si je treba vzeti čas, jo pomiriti in ji razložiti, zakaj je zdravljenje zanjo pomembno in kako lahko to vpliva na plod ter kaj lahko pričakuje, če se preneha zdraviti.
Na Finskem izvedena študija je pokazala, da med nosečnostjo 46 odstotkov nosečnic vzame vsaj eno zdravilo na recept. 13 odstotkov nosečnic vzame tri zdravila ali več. Zdravila brez recepta in prehranska dopolnila niso bila zajeta v študiji.
Samozdravljenje med nosečnostjo ni priporočljivo. To pomeni, da se nosečnicam odsvetuje, da brez posveta z ustreznim strokovnjakom (farmacevtom, ginekologom, družinskim zdravnikom) na lastno pest in odgovornost uživajo katera koli zdravila in prehranska dopolnila za zdravljenje akutnega stanja ali kot preventivo.

Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom (ne pa z zdravilnim učinkom). Ker ne sodijo med zdravila, na ovojnini ni treba imeti navedenih neželenih učinkov in vpliva na plod med nosečnostjo, kar pa ne pomeni, da nimajo negativnih učinkov. Zato se uporaba prehranskih dopolnil z redkimi izjemami med nosečnostjo odsvetuje.
Tudi zdravilni čaji niso tako nedolžni, saj nimamo dovolj podatkov o njihovem učinku na plod, če se uživajo v večjih količinah, kar pomeni več kot dve skodelici čaja dnevno. Vemo pa, da nekateri čaji vplivajo na hormonski sistem, da lahko v prvem trimesečju povzročijo splav in da lahko v zadnjem trimesečju preko vplivanja na krčenje maternice povzročijo prezgodnji porod.

Zdravila in dojenje

Tako kot zdravila v nosečnosti prehajajo iz krvnega obtoka matere do krvnega obtoka ploda, tudi v času dojenja veliko zdravil prehaja iz materine krvi v materino mleko in nato preko mleka v plodov obtok. Bolj prehajajo zdravila, ki so topna v maščobah. Količina učinkovine, ki preide iz materine krvi do otrokove, je običajno zelo nizka, saj prehod poteka tako, da doječa mati zdravilo zaužije, del učinkovine se vsrka iz črevesja v kri, nato z določenim odstotkom s pasivno difuzijo učinkovina preide iz materinega obtoka v materino mleko. Prehod je največji, ko je v krvi najvišja koncentracija učinkovine, in nato sorazmerno s koncentracijo v krvi upada koncentracija v mleku. Otrok mleko popije, to potuje v želodec, črevesje in se od tam le delno vsrka v otrokovo kri. Če mati zdravilo vzame tik pred dojenjem ali takoj po njem, bo koncentracija v mleku nižja, kot če bi ga vzela uro do dve pred naslednjim dojenjem. Pri prehajanju zdravil v materino mleko in učinku na dojenčka je pomembno tudi, koliko je dojenček star (ali je mlajši od enega meseca ali starejši od štirih oziroma šestih mesecev), ali je bil ob rojstvu nedonošen, ali je popolnoma zdrav (ali pa ima recimo težave z ledvicami).
Vselej pa pretehtamo korist za doječo mater in tveganje za dojenčka.
Marsikatero zdravilo pri dojenčku preko mleka povzroči blage in prehodne neželene učinke, na primer mehko blato ali drisko, kadar doječa mati uživa antibiotike. Zaspanost ali omotičnost je možna po uporabi opioidov, hipnotikov (če že, se večinoma uporabljajo pri porodu ali po njem). Osemdeset odstotkov neželenih učinkov se pojavi pri dojenčkih, mlajših od dveh mesecev.
Na splošno velja, da se je smiselno med dojenjem čim bolj izogibati zdravilom, če je to mogoče. Če ni, je priporočljivo, da se uporabljajo zdravila, ki veljajo za varna, imajo kratek razpolovni čas (in se hitro izločijo iz telesa), zdravila, ki nimajo podaljšanega delovanja. Uporabljajo naj se najkrajši možni čas in v najmanjšem še učinkovitem odmerku. Smiselno je uporabljati po eno zdravilo naenkrat in izbirati zdravila, ki so odobrena za rabo v pediatriji. Uporaba zdravil, ki zmanjšajo količino mleka, je odsvetovana. Prenehanje dojenja zaradi zdravljenja matere pa naj bo vedno zadnja izbira.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta