Anamarijo Lampič v torek čaka tekma sezone, ko je na olimpijskih igrah na sporedu preizkušnja v sprintu. V preteklih dneh se je seznanjala z razmerami, v katerih bo skušala uresničiti visoka pričakovanja. Prizorišče v Zhangjiakouju ji ni več neznanka. Treba se je bilo tudi navaditi na mraz, odmisliti pritiske in pričakovanja velike tekme; veliko dela za kratko obdobje.
Istega se hitro naješ!
"Ja, smo na novem prizorišču in res ni pogosto, da bi bili v takih okoliščinah. Mislim, da je še premalo novih prizorišč v našem smučanju. V svetovnem pokalu se kar ponavljajo isti kraji in hitro se jih naješ. Zato sem komaj čakala, da pridem sem. Podobno razmišljajo sotekmovalke. Nove proge so težke, a to je bilo mogoče pričakovati, saj smo vendar na olimpijskih igrah, na najvišjem nivoju. Vse je dogodku primerno," ugotavlja 26-letnica iz Valburge.
V torek jo čaka nekaj daljši sprint, kot so ga dekleta vajena na svetovnih pokalih. "Je kar eden težjih. Po času bo tudi eden najdaljših, če ne najdaljši. Začetek je zelo zahteven; najtežji je prvi del proge, nekako do polovice. Tam je treba premagati dolg vzpon. Sledi spust na najnižjo točko. Zaključek je podoben tistemu v Lillehammerju. Preden pritečemo na stadionu, je treba premagati še manjši vzpon, pred ciljem se spet malo vzdigneš in spustiš. Proga mi ustreza. No, to bomo šele videli," doda Lampičeva.
Pričakuje medaljo
Proga je nedvomno zahtevna. A za "vroče" športnike so pričakovanja običajno najtežji nahrbtniki, ki si jih sami nadenejo na hrbet. Potem so tu še pričakovanja javnosti, ki so pogosto nerealna. "Ne, sama se sploh ne obremenjujem s tem, kaj si drugi mislijo. Vem, da pričakujejo veliko. Tudi sama sem povedala, da ciljam na medaljo. Zagotovo sem jo sposobna osvojiti. Tega si nadvse želim. A bo treba počakati do torka, ko bo jasno, kako visoko lahko posežem. Sem ena od favoritinj, a moram se osredotočiti na tekmo. Moram se predvsem dobro ogreti, tukaj je kar mraz."
Zahtevna proga ji ustreza, je prepričana šampionka iz Valburge.
Kaj mrzlo, tukaj je ekstremno mrzlo, s temperaturami pod minus 15 stopinj. Čez dan imamo sicer sonce, ki razmere nekoliko ublaži. A ker smo v Aziji, največ navijačev v tem športu pa je iz Evrope, je treba misliti tudi na sedem ur časovne razlike. Tako bodo finalni boji na Kitajskem potekali v večernih urah. Ko se spusti mrak, pa temperatura hitro pade. Občutek mraza poveča še veter, ki se prav tako krepi.
V debelih bundah
V debelih bundah še nekako gre, a tekači so na progi le v svojih dresih. "Zato je pomembno, da se dobro ogrejem in da zatem vzdržujem toploto. Ne sme me zebsti, da bom lahko tekla sproščeno. Tako bi tekmo lahko dobro izpeljala. Ne bo na izi, a moram se znebiti živčnosti. Logično je, da smo na olimpijskih igrah vsi živčni. Tisti, ki se bo z nervozo dobro spoprijel, ki bo sproščen, ki bo najbolj užival, bo pokazal največ," skuša ostati pozitivna Lampičeva.
"Ne bo na izi, a moram se znebiti živčnosti"
Na progah srečuje vse tekmovalke, tudi najhujše tekmice. "Seveda sem videla vse, tudi Jono in Majo, Rusinje ... Največje tekmice so Švedinje, one imajo najmočnejšo ekipo. Njih bo najtežje premagati. Ker je tako težka proga, bo morda nevarna tudi katera od deklet, ki največ pričakujejo na daljših progah, ne v sprintu, Američanki. Obe že tudi vesta, kako je stati na stopničkah za zmagovalke. To bodo moje hude nasprotnice. Kar deset nas je sposobnih priti na stopničke, osvojiti medaljo. Zavedam se vsega in ne bom razočarana niti, če medalje ne dobim. Ne bom jokala, življenje se mi zaradi tega ne bo porušilo," preigrava vse mogoče scenarije.
Urevčeva je nazaj
Na olimpijskih igrah ima sedaj spet dve realni možnosti za visoke uvrstitve - ob posamičnem sprintu tudi v ekipnem, saj se je Eva Urevc vrnila iz izolacije in bo lahko nastopila. Resda je bila Eva v preteklih dneh še zelo razočarana nad tem, kar se ji je dogajalo, in je razmišljala tudi o odpovedi; a vendar je do tekme še nekaj časa in zadeve se vračajo v svoje tirnice. "Vesela sem, da je Eva sploh prišla na Kitajsko. Čeprav je potem tudi imela težave po prihodu. Očitno imajo Kitajci veliko bolj ostre, natančnejše teste in imajo mejo točk spuščeno veliko pod evropsko raven. So bolj strogi in zato je bila Eva kljub štirim negativnim izidom testa v domovini tu znova pozitivna. Bolezen ji verjetno ni vzela veliko moči, a ni trenirala in je veliko izgubila. Tu pa smo na olimpijskih igrah, ko smo vsi naviti do maksimuma, in če nisi stoodstoten, takrat je še posebej težko. Verjamem v Evo. Če ne drugega, da vsaj nastopiva," razmišlja Lampičeva.
Tudi zaradi neprijetne izkušnje Eve Urevc se je Anamarija Lampič v preteklih dneh še bolj dosledno posvečala preventivi pred okužbo. "Tega sem se držala že doma, ko se je začel ritem, ki se me še zmeraj drži: trening, po možnosti ob urah, ko ni gneče na progi, zatem domov, razkuževanje, testiranje. Izpolnjevala sem tudi številne formularje, nekaj za OKS, nekaj v olimpijski My 2022. Mi je kar šlo, nekaj težav je bilo le s pridobivanjem zelene zdravstvene kode, ker sem pozabila vnesti fotografijo letalske vozovnice. Zato me je zavrnilo in namesto zeleno se je koda obarvala rdeče. Nekaj ur kasneje sem vnesla tudi to in koda se je lepo prebarvala. Posebnih težav nismo imeli, a saj to tako dobro obvlada moj Boštjan, če bi šlo karkoli narobe. On je zmeraj zraven, ker sama pač nisem dovolj potrpežljiva, ko gre za izpolnjevanje. Za to je treba ostati miren, meni pa hitro prekipi."
Razume vse zdravstvene protokole, jih sprejema kot potrebne varovalke v boju z okužbami? Ali se ji zdi vse to precej zgrešeno? "Saj ni tako hudo, kot se prikazuje. Dve leti že živimo s tem. Maske imamo tako nenehno na obrazih. Na igrah se enkrat na dan testiramo in to vzame deset sekund časa. Odpreti je treba aplikacijo in vpisati dnevno telesno temperaturo. A na telefonih tako nenehno visimo in zato nam to ne povzroča kakega dodatnega napora. Tisti, ki tega ne razume, je malo čuden," zaključi slovenska šampionka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
