(FOTO) Tone Vogrinec bo predtekmovalec na Zlati lisici

Zgodba kariere očeta slovenskega smučanja bi lahko imela nekajkrat več kot 470 strani, sta avtorja (avto)biografije Tone Vogrinec in Marko Radmilovič v dneh ob izdaji knjige dejala večkrat. Že v torek se je predstavitev dela Vsi me kličejo Tona zgodila v Ljubljani, na dogodek so prišli eminentni gosti z nekdanjim predsednikom Slovenije Miranom Kučanom in predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdanom Gabrovcem na čelu.

Prisotni so bili tudi nekdanji odlični slovenski smučarji. Ob 80-letnici je Vogrinec v domačem Mariboru v družbi soavtorja Radmiloviča o biografiji govoril z Zoro Jurič. Dogodku so med številnimi gosti in prijatelji avtorjev prisostvovali nekdanji odlični smučarji - Bojan Križaj, Tomaž Čižman in Mariborčanka Andreja Potisk Ribič. Zatem podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Tomaž Barada in direktor Elana Leon Korošec. Zbrane je nagovoril direktor založbe Beletrina Mitja Čander, ki je izdala knjigo. Župan Maribora Saša Arsenovič je Tonetu Vogrincu za njegovo delo predal mestni pečat.

V noči na 80. rojstni dan legendarni Tona ni mirno spal, so ga pa razveselili elektronska sporočila, klici in esemesi ob jubileju, ko je pred prijatelji predstavil biografijo. Prav v družbi nekaterih od teh je pred časom sklenil stavo, da bo na Zlati lisici predtekmovalec, če bo knjiga o njegovi karieri in življenju ugledala luč sveta. "Če bo Zlata lisica prihodnje leto le v Mariboru, v kar močno verjamem, se bom po progi spustil kot predtekmovalec," je v svojem slogu dejal legendarni Mariborčan. In s stavo je povezan tudi naslov knjige Vsi me kličejo Tona. Vogrinec je šel po osvojeni kolajni Nataše Bokal na svetovnem prvenstvu leta 1991 peš od Ljubljane do Maribora, med potjo pa so ga ljudje pozdravljali in mu vzklikali "Tona".

Ideja za biografijo je začela tleti na enem zadnjih družabnih dogodkov pred pandemijo, ki ga je prav v Kazinski dvorani SNG Maribor organiziral Večer. Takrat sta Vogrinec in Radmilovič, tudi kolumnist Večera, sedela za isto mizo. Smučar po poklicu - Tona, je smučarja po duši - Radmiloviča nagovoril in mu predstavil eno od številnih anekdot iz dolgoletne športnofunkcionarske kariere. Ta anekdota o enih od prvih priprav slovenskih smučarjev v Južni Ameriki je po besedah Radmiloviča eden vrhuncev biografije. Svečinčan je Mariborčana vprašal, kako je mogoče, da še nima biografije, Vogrinec pa mu je odgovoril, da za to nima časa.

Med zaprtjem zaradi koronavirusa sta avtorja navezala stike. "Zgodbo slovenskega smučanja je, danes skoraj pozabljeni mariborski upokojenec, nosil v sebi od prvega stavka do zadnje pike," o knjigi Radmilovič. Vsi me kličejo Tona odgovarja na vprašanja, ali gre za mojstra z načrtom, ali gre za sosledje neverjetnih naključij ter ali je Bojan Križaj produkt ali je sila narave.

"Odgovarja pa ne le na enigme slovenske smučarije, ki je bila v osemdesetih večja in pomembnejša od slovenske politike in gospodarstva skupaj, temveč tudi opisuje čas, ki je bil tako zelo drugačen od tega, ki ga živimo. In Tona je ta čas ne le živel, temveč ga je tudi sooblikoval. Kar pa je prvi in edini pogoj za res dobro (avto)biografsko delo," zapiše Radmilovič.

Tone Vogrinec je športni junak osemdesetih, ki je takrat še jugoslovansko smučanje od sodelovanja popeljal do zmagovanja in omogočil razvoj mnogim vrhunskim tekmovalcem in tekmovalkam. Hkrati ga mnogi še vedno krivijo za prezgodnje slovo nekaterih naših največjih asov tega športa. Eno najpomembnejših in najvplivnejših, pa tudi najbolj kontroverznih imen slovenskega alpskega smučanja predstavljajo v knjigi pri založbi Beletrina, ki se je prvič lotila izdaje športne biografije. Za radijskega novinarja, kolumnista in romanopisca Marka Radmiloviča je Vsi me kličejo Tona prva biografija.

"Ko sem se lotil tega, sem mislil, da bom vse posnel na diktafon in pretipkal ter dodal nekaj stvari. Po prvi seansi, bile so redne, tedenske ali celo pogosteje, sem ugotovil, da ta načrt ni dober. Tako bi napisal Vojno in mir in še telefonski imenik povrhu. Prepisi so bili čisto garanje, bilo je ure in ure posnetega materiala. Odločil sem se, da bo treba vso zadevo, ob Tonetovih nenehnih redakcijah, napisati na novo. To je gradilo tudi vez med nama, kar se mi zdi pomembno," je razložil Radmilovič. Dvojec si je ob ustvarjanju pomagal tudi z bogatim arhivom Večera.