Iztok Kvas o igrah v Pekingu: Kot da gremo na Mars!

Iztok Kvas je delegat Mednarodne smučarske zveze (Fis) za deskanje in smučarski kros. Pred slabima dvema mesecema, novembra lani, so na prizorišču olimpijskih iger v Pekingu (Secret Valley) organizirali tekmo v deskarskem in smučarskem krosu za svetovni pokal, s katero so potrjevali eno od prizorišč bližnjih iger. Kvas je bil vodja ekipe, ki je tekmovalce s starta spuščala na progo. Tekmovalci so potrdili ustrezno organizacijo tekme; to pa je bila za športnike in osebje Mednarodne smučarske zveze tudi priložnost za preverjanje zdravstvenih in varnostnih postopkov, ki bodo veljali na igrah.

Tu je zgodba precej posebna. Kako bodo Kitajci sprejeli najboljše športnike v zimskih športih, katere ukrepe jim pripravljajo, smo izvedeli iz pogovora z Iztokom Kvasom in jih predstavljamo v nadaljevanju. Kvas je tudi nekdanji tekmovalec v deskanju in gorskem kolesarstvu, trenutno vodi Bike park Pohorje in je direktor tekem v spustu na Mariborskem Pohorju ... ter delegat Fisa.

Kot v zaporu

"Saj smo pričakovali, da bodo ukrepi strogi, toda pod njihovim vodstvom smo se vseh štirinajst dni, kolikor smo bili na Kitajskem, počutili kot v zaporu. Mehurček si je osebje Air Chine zamislilo že na letališču v Frankfurtu. Že tam so nas pričakali vsi zaviti v skafandrih, stevardese in celo pilot. Če bi nas opazovali, bi lahko zaključili samo, da gremo na Mars. Že tam sredi Nemčije nismo smeli imeti nobenih stikov s kitajskim osebjem, enako je bilo tudi vse dni na prizorišču. Vozili so nas samo v konvojih; spredaj policija, sredi avtobus, zadaj policija. To se je začelo na letališču v Pekingu, enak protokol je za nas veljal vse dni tekmovanja. V avtobusu smo bili hermetično zaprti, iz njega nismo smeli stopiti. Očitno so se odločili, da ne bodo ničesar prepustili naključju," se dogodkov izpred dveh mesecev spomni Kvas.

To je bil za kitajske organizatorje očitno eden od zaključnih preizkusov delovanja varnostnih protokolov. Kako je to potekalo, komentira Kvas z naslednjimi opažanji: "Na Kitajsko imajo vstop samo cepljene osebe, ostali nikakor, ni variante. V dveh tednih bivanja so me testirali šestnajstkrat, vselej s PCR-testi. Vsako jutro ob petih ali ob šestih so bili tisti v skafandrih pri vratih hotela. Kitajce sem v tem času prepoznaval le po teh belih oblačilih, tako v hotelih kot na smučiščih. Le delavci, ki so nam pomagali na progah, so bili normalno oblečeni, sicer so bili okoli nas sami astronavti. Niti s šoferjem avtobusa nismo smeli imeti stika, ker nas je ločila steklena pregrada. V kontaktu z domačini nismo bili niti v hotelu, nič ... Recepcija je bila elektronska mašina, mi tam nismo srečali žive duše. Nam so pred sobe na hodniku postavili mikrovalovne pečice in potem smo si hrano pripravljali sami v naših sobah. Tekmovalci so na prizorišču sicer imeli hrano iz bifeja. A mi, ki smo bili osebje Fisa v našem hotelu Ski in Ski out, nismo imeli na voljo nobene restavracije."

Prizorišča bodo primerno urejena

So vsaj prizorišča primerna za igre? "Ja, tukaj ne pričakujemo težav. V tem delu Kitajske blizu Pekinga so dnevne temperature okoli minus 15 do minus 20 stopinj in imajo dovolj umetno narejenega snega. Ker je suha klima, naravnega snega ni. Bil sem član žirije na tekmi za svetovni pokal in s tekmovalnega vidika ne vidim nobenih ovir. Vsi objekti so sicer kontejnerji, a so primerni," ugotavlja Kvas.

In smo spet pri omejitvah zaradi nevarnosti širjenja virusa, ki izvira iz Kitajske, a so ga od tam uradno povsem pregnali. Poseben režim so uvedli tudi med prevozi na relaciji hotel-prizorišče. "Preden smo se iz hotela namenili na avtobus, smo morali k aparatu, ki nam je zmeril vročino. Brez tega te niso spustili na avtobus. Vročino so nam merili na vsakem koraku. Ko so se zjutraj pojavili pri vratih sobe, so rekli samo: Aaaa, aaa. Treba je bilo odpreti usta, da so mi potisnili palčko v grlo. Zatem so odšli. Za udeležence bodo igre, ki so pred nami, vsekakor psihično zahtevne."

Okuženi pod skrbnim nadzorom

Kljub tako strogim ukrepom pa v deskarski karavani ni šlo brez okužb. "Ja, trije člani so bili okuženi, odkrili pa so jih že na letališču v Pekingu. Takoj so jih izolirali, eno rusko tekmovalko in dva trenerja. Čez nekaj dni so se vrnili v karavano, a so morali prej imeti dva negativna testa na covid. Vsaj švicarski trener, s katerim sem govoril, je imel kar burno izkušnjo. Pregledali so mu vse organe, opraviti je moral različne rentgene, na telo so mu pripenjali žice, vzeli so mu osem epruvet krvi ... kot da je bil preizkusni zajček. Da so izoliranim dovolili vrnitev v karavano, se je morala Mednarodna smučarska zveza pošteno angažirati, peli so telefoni na ambasadah ..." razloži Iztok Kvas.

Režim je bil strog tudi izven smučarskih prizorišč. "Preprosto nismo smeli stopiti na kitajsko zemljo. Pogumneža iz nemške vrste sta se samo iz hotela odpravila čez cesto na bencinsko postajo in sta kupila nekaj priboljškov, pa so ju že posneli. Potem so vsem grozili, da nas bodo izgnali. Iz hotela nismo smeli niti na zrak. Samo na avtobus, na prizorišče in nazaj v hotel. V avtobusu so nas zadrževali tudi po štiri ure, na začetku so bila vozila celo brez veceja. Tekmovalke so lulale v flašo. Zatem smo postavili pogoj, da nas prevažajo le še z avtobusi, ki imajo toaleto. Vsaj tu smo bili uspešni," se pohvali Kvas.

Peking se sicer postavlja kot edino mesto na svetu, kjer so sposobni pripraviti tako poletne (2008) kot zimske olimpijske igre. A vsaj za zimske igre je to zahtevalo primerno ceno - prizorišče deskarskih preizkušenj je kar oddaljeno od mesta, povezave pa niso ravno najbolj hitre. "Deskarski poligoni so urejeni v predelu, ki je od Pekinga z avtobusom oddaljen dve uri in pol. No, mi smo za to pot potrebovali šest ur. Na avtocesti smo se kar ustavili, nihče ni vedel razloga. Le da iz avtobusa nismo smeli. Kolikor mi je znano, na igrah med prizorišči ne bo omogočenih prehodov. Za tiste, ki se bodo odločili za deskanje, bo to edino, kar bodo tisti dan videli. Organizacija bo zaradi vseh teh omejitev nedvomno zelo zahteven zalogaj. Toda še bolj zahtevno bo kasneje v takem režimu živeti, če ga nameravajo ohraniti. Meni so ponudili delo tudi med olimpijskimi igrami. Lahko bi tam ostal vse do februarja, a ni šans. To ni to. Po tem, kar sem doživel, sem si premislil. Četudi so daleč pod nivojem olimpijskih iger, grem tokrat raje na tekme nižjega ranga, na Poljsko in v Estonijo. Izkušnje s Kitajsko zlepa ne bom pozabil," konča Iztok Kvas.