(ZGODBE ZLATE LISICE) Draga Žuraj, Branikova rekorderka, o nenavadni nagradi in senzaciji tedaj še neznane Annemarie Pröll

Zmago Gomzi Zmago Gomzi
07.02.2020 13:52

Mariborčanka Draga Žuraj je veljala za zelo obetavno smučarko. Na svoji Zlati lisici je nastopila v letih 1966, 1968, 1969 in 1970, ko je ta postala tekma svetovnega pokala.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

“Po letu 1964, ko je trener v SK Branik postal priznani smučarski strokovnjak Filip Gartner, sem zelo napredovala in uspešno nastopala na tekmovanjih po Sloveniji in v tujini. Leta ‘66 pa sem dočakala krstni nastop na Zlati lisici. Takrat sta bili dve slalomski tekmi, eno sem končala na 15. mestu, drugo na 25.,” se prvega nastopa na Lisici spominja Mariborčanka, ki je med letoma 1966 in 1973 veljala za eno naših najboljših smučark.
“Leta 1967 zaradi poškodbe na Pohorju nisem tekmovala, leta 1968 sem v slalomu osvojila 17. mesto, v veleslalomu 57., leta 1969 pa 24. mesto v slalomu in 33. v veleslalomu. Leta 1970, ko sem zadnjič tekmovala na Zlati lisici, sem bila v slalomu 24., v veleslalomu 52., za največje presenečenje pa je z zmago v veleslalomu poskrbela 17-letna Avstrijka Annemarie Pröll,” se še spominja Žurajeva. In ni pozabila zvestih navijačev: “Ob progi se jih je vselej zbralo veliko, še zdaj se spomnim njihovih glasnih klicev: Draga, Draga, Draga!”
Da bi se čim bolj približala najboljšim smučarkam sveta, je večkrat trenirala z avstrijsko reprezentanco. “V tistih letih so bile reprezentančne priprave le nekajdnevne, sicer pa smo se reprezentantke iz Maribora pripravljale v sklopu treningov SK Branik, občasno pa tudi z najboljšimi Avstrijkami,” pove sogovornica, rekorderka med smučarkami Branika po osvojenih naslovih državne prvakinje med mladinkami in članicami - osvojila jih je kar trinajst, in to v vseh disciplinah. Morda bi jih še več, če njene športne poti ne bi zaznamovale poškodbe. “Prvič sem se poškodovala leta 1967 v Italiji, drugič 1969. v Franciji, v Val d’Iseru, tretjič leta 1970 spet v Italiji, v Livignu, ko sem se na treningu smuka zaletela v drevo, si zlomila golenici obeh nog in utrpela še druge poškodbe.”
Za dosežke na tekmovanjih doma in v tujini so naše smučarke običajno dobile kakšno praktično nagrado, denarno zelo redko. Žurajeva se spominja dveh nagrad, ki ju je dobila na Zlati lisici. “Na eni sem kot najboljša med jugoslovanskimi smučarkami dobila zlato zapestnico Zlatarne Celje, izročil mi jo je tedanji zvezni kapetan reprezentance in predsednik SK Branik Dušan Senčar. Z drugo nagrado, bolj darilom, so me presenetili prireditelji. Dobila sem 50 kilogramov bonbonov - toliko sem namreč tehtala -, ki sem jih nato v glavnem razdelila sošolcem vrtnarske šole v Celju, sosedom in prijateljem. Hitro jih je zmanjkalo,” se spominja Žurajeva, ki je že nekaj let v pokoju, mladosten videz pa ohranja z delom v družinski vrtnariji na Radvanjski cesti v Mariboru.

Prispevek bo objavljen tudi v tiskani prilogi Zlata lisica, ki bo v Večeru izšla v petek, 14. februarja. Prilogo je omogočila NLB. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta