Približno kilometer iz Kranjske Gore, ob cesti proti Vršiču, se alpski vršaci ogledujejo v kristalno čisti vodi jezera Jasna. Ena najbolj znanih in priljubljenih izletniških točk na Gorenjskem v resnici ni naravno jezero, temveč dve med seboj povezani gramozni jami, ki ju napajata potoka Velika in Mala Pišnica. Še bolj slikovita in zanimiva kot krajina Jasne pa je njena zgodba.
Območje je turistično zaživelo že pred drugo svetovno vojno, precej znano in obiskano je bilo v osemdesetih letih preteklega stoletja, leta 2003 sta ga kupila poslovneža iz Radovljice, leta 2005 pa je objekt ob jezeru pogorel. Pozneje je posestvo, ki mu pripada tretjina jezera, kupil znani slovenski turistični strokovnjak Dominik S. Černjak in kar nekaj časa razmišljal, kako bi investicijo najbolje osmislil.
"Leta 2010 je Svetovna turistična organizacija objavila raziskavo, kakšni bodo trendi v turizmu leta 2025 glede na demografske in podnebne spremembe," pripoveduje Černjak skupini slovenskih novinark na študijski turi po Gorenjski. "Zaradi podnebnih sprememb se morje segreva, demografsko se Evropa stara, tako imenovani milenijci pa si želijo aktivnosti v naravi in stikov z domačini. Skladno s tem se bo turizem premaknil na višino med 500 in 900 metri nad morjem in glavni cilj v letu 2025 bodo Alpe, so ugotavljali. Zato smo se odločili ob Jasni zgraditi trajnostne apartmaje z višjo dodano vrednostjo," pojasnjuje sogovornik. Jasna Chalet Resort so odprli leta 2019.
Zima ni več jamstvo za prihod turistov
Voda je namenoma hladnejša
Ker je umetno jezero, za Jasno sicer ne velja zakon o vodah in bi lahko z njo naredili karkoli, razlaga Černjak, vendar so se zavezali trajnosti na vseh nivojih, zato so tako uredili tudi vodni režim. Za vse posege so uporabljali le bager, ki ga poganja stoodstotno razgradljivo motorno olje. Ob brežini so po navodilih naravovarstvenikov uredili 150 metrov naravnega habitata za ribe, žabe in race, tudi dve gnezdišči 90 centimetrov od obale, kjer vsako leto gnezdita vsaj dve račji družini. Z ribiči so se dogovorili, da so naselili več rib, saj je Jasna tudi priljubljeno območje za ribolov, kjer pa je dovoljeno le muharjenje. "Vodo smo očistili alg, poleti ima voda največ 19 stopinj Celzija. Nekoč je dosegala 26 stopinj, ampak ta habitat tega ni zdržal. Zaradi hladne vode je v njej manj kopalcev, to pa je bolje za naravo. Kopanje torej ni prepovedano, ker menim, da turistov ni nikoli preveč, samo pravilno jih je treba usmerjati in komunicirati z njimi tako, da razumejo," del svoje poslovne filozofije razkriva Černjak. Apartmaje ogrevajo s toplotno črpalko voda/voda, vrtina je na 55 metrih in vodo tudi vračajo tako, da pustijo čim manjši odtis v naravi, še nadaljuje sogovornik.
Ob apartmajih je urejena tudi terasa z zdaj že znamenitimi igluji in gostinsko ponudbo pa foto točke, pomoli in še kaj. Območje ni namenjeno zgolj gostom apartmajev, ampak se lahko podnevi v resortu zadržijo tudi dnevni obiskovalci. "Čeprav smo izračunali, da bi imeli več zaslužka in bistveno manj dela, če bi območje zaprli za javnost, sem prepričan, da ekskluzivnost turističnega produkta ni v ekskluzivno zaprtem produktu z zlatimi pipami, ampak imamo v Sloveniji petzvezdično naravo in petzvezdične ljudi. In tako so dnevni gostje postali del produkta," razlaga Dominik S. Černjak. Prvo leto so opazovali, po katerih poteh se obiskovalci največ premikajo, in naslednje leto te poti razširili, vmes pa spremljali odzive ljudi. "Goste smo vprašali, ali jih moti, da so v resortu tudi zunanji obiskovalci. In razen redkih izjem je bil skupni odgovor, da jim je všeč, da je ponoči tišina, podnevi pa bolj domače."
Novost gostilna z jedmi iz treh dežel
Prejšnji mesec so poleg apartmajev odprli tudi Gostilno Jasna - jedi treh dežel, ki bo s svojo kulinarično ponudbo združevala okuse Slovenije, Avstrije in Italije. "Koncept Jedi treh dežel temelji na ideji povezovanja ljudi, zgodb in okusov. V sodelovanju s chefom Urošem Štefelinom in pod taktirko izkušene ekipe chefa Miljana Radulovića ter priznanih ustvarjalcev Dušana Veršca in Gordane Miletić nastajajo krožniki, ki pripovedujejo o kulturnem bogastvu in kulinarični pestrosti alpskega prostora," razlaga Černjak. Na mizah v lično urejeni gostilni se tako znajdejo telečja pečenka, piščančje prsi, polenta s panceto in kozjim sirom, kokošja juha s korenčkom in z rezanci, linguini s paradižnikom in buratto, pravi telečji "dunajc" in topel jabolčni "štrudel" ali slasten tiramisu, in sicer bodisi kot tradicionalno nedeljsko kosilo ali kot degustacijski večerni meni. Posebnost Gostilne Jasna pa je tako imenovana večerja brez telefona, med katero morajo gostje ob prihodu oddati svoj mobilni telefon v "hiško tišine". "Tako se gostje sprostijo in se popolnoma posvetijo sebi, svoji družbi in jedem. Otroci za pogum dobijo palačinke po izbiri, odrasli pa buteljko hišnega vina, vendar ne kot nagrado, temveč kot simbol nove povezanosti," razlaga sogovornik.
Za pljuča na Vršič, za kolena v Pišnico
Z gostilno se Černjak približuje novemu konceptu. Jasna Natur Resort naj bi temeljil na naravi, celostnem dobrem počutju in spoštovanju lokalne dediščine. "Stoletja je bila Zgornjesavska dolina znana po sanatorijih za pljučne bolezni, zato je moja vizija, da bi Jasna postala prvo alpsko klimatsko letovišče," razlaga ambiciozne načrte sogovornik. Povezal se je tudi z Inštitutom za balneologijo in klimatologijo, ki deluje na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, in s študijo so ugotovili, da je zrak na Jasni zdravilen. Sicer pa so v Kranjski Gori prebivalci že od nekdaj verjeli, da si pozdraviš pljuča, če greš dihat na Vršič, tam naj bi se namreč mešala gorski in morski zrak. Druga vraža je bila, da če konja ali gospodarja bolijo kolena, gre stat v mrzlo Pišnico. "Mrzla voda velja za najbolj agresiven element za naše fizično in energetsko telo in te nekako resetira, sprošča razlog bolečin, zato pozimi ob sobotah za naše goste brezplačno izvajamo potope po metodi Wima Hofa," pojasnjuje Dominik S. Černjak.
Simbioza mladih in starejših
Dominik S. Černjak je v resortu oblikoval tudi izobraževalni program za mlade med 15. in 18. letom Jasnini mladi talenti, v katerega se lahko mladi vključijo za 14 dni med poletnimi počitnicami, zagotovljeno imajo tudi bivanje. Ob delu v gostinstvu pod vodstvom certificiranih mentorjev se učijo tako imenovanih mehkih veščin: prevzemanja odgovornosti, samostojnega in timskega dela, komuniciranja, reševanja situacij. "Mladi hočejo vedeti, zakaj naj bi nekaj delali tako in ne drugače, z delom se želijo osebnostno razvijati, vse to pa je lažje, če jih nekdo usmerja in jim stvari pokaže in razloži," pojasnjuje. S programom zasleduje tri cilje: izobražuje mlade, da bodo znali delati v turizmu, ker s tem koristi lokalni skupnosti, obenem pa si zagotovi delovno silo za poletne konice. "Zagnali pa smo še program Srebrne zvezdice, s katerim smo starejšim delavkam iz gostinstva in turizma v Kranjski Gori omogočili, da nam v konicah pomagajo. Prav one so najboljše mentorice mladim," simbiozo mladih in starejših opisuje sogovornik.
Kot klimatsko letovišče bi se oprli tudi na koristne učinke gozdnih kopeli in podobne produkte. "Ko smo lani sprejemali novo desetletno strategijo kranjskogorskega turizma, smo s študijo stanja ugotovili, da imamo 10.500 postelj, od katerih jih je več kot 90 odstotkov zasedenih samo devetnajst dni na leto. Poleg tega imamo v Kranjski Gori 1640 parkirišč, ta pa so polno zasedena samo štiri dni na leto. Pokazalo se je torej, da imamo popolnoma neizkoriščene in podcenjene turistične kapacitete, predvsem pa, da si sploh več ne prizadevamo za desezonalizacijo, za uveljavitev pred- in posezone. Zato moramo spremeniti produkt, ker zima ni več jamstvo za prihod turistov, ampak jim je treba ponuditi druge zgodbe. Ne glede na to, da je turizma razmeroma malo, še vedno pomeni 82 odstotkov vseh delovnih mest in 88 odstotkov vseh prihodkov v občini," razlaga sogovornik.
Turizem že skoraj 100 let
Zgodba Jasne se je začela že leta 1929, ko je območje postalo znano gorsko kopališče in izhodišče za planinske ture. Takrat so tukaj zgradili bazen za petične goste in ob njem postavili slikovito gostišče, ki je s svojo domačnostjo in glasbo v živo hitro postalo središče druženja. V času Kraljevine Jugoslavije naj bi bil te kraje obiskal tudi kralj Peter II. Karađorđević, ki je od tod avgusta 1939 s sokolskimi tovariši krenil na svoj zgodovinski vzpon na Triglav.
Bazen je bil do leta 1966 glavno "morje" domačinov, tukaj so se otroci naučili plavati, in že takrat je bil trajnosten. V betonsko korito so speljali potok in vodo je segrevalo sonce. Leta 1966 je bil potres v Čezoči in tedaj je dno bazena počilo. Zasuli so ga in tako je nastalo prvo jezero, napolnilo pa se je samo iz izvirov. Leta 1983 je potovalna agencija Kompas odkupila Jasno od turističnega društva in postavila nova objekta: gostilno, v kateri so med drugim pripravljali bikova moda in žabje krake, ter prvi fast food z ocvrtimi piščančjimi kračami Perutnine Ptuj.
Turistično društvo Kranjska Gora je bilo ustanovljeno pred 121 leti in že tedaj so tukajšnji možje in žene ugotovili, da je turizem eden od njihovih glavnih razvojnih produktov. "Vprašanje pa je, kakšen turizem se hočemo iti. Bomo poceni prodajali slabe apartmaje? Danes je treba narediti zgodbo, ker se moraš vedno vprašati, zakaj bi pri milijonih postelj, ki so vsak dan na voljo na svetu, nekdo izbral prav mojo posteljo," je prepričan Dominik S. Černjak.
