Pred nami je najbolj vesel čas leta, božični prazniki in teden dni kasneje prihod novega leta. Seveda zdaj naše misli z vrtov bolj uhajajo k hrani, dekoraciji, darilom. Eden izmed najnovejših simbolov božiča po vsem svetu je zagotovo božična zvezda, v bistvu zelo skromna rastlina. Najprej si oglejmo njeno zgodovino. Božična zvezda izvira z obrobja gozdov Mehike in sosednjih južnoameriških držav. To si je dobro zapomniti tudi zaradi njene nege. Poznali so jo že Azteki, ki so jo uporabljali za barvanje blaga, pa tudi kot zdravilo. Omenim naj zelo lepo legendo, ki meni še zdaj prikliče solze v oči, sega že v krščanske čase. V Mehiki so imeli navado, da so ob prihodu v cerkev Jezuščku v jaslicah poklonili darilo. Zgodba pravi, da je mlada deklica Pepita odšla k polnočnici. Bila je zelo revna in ni imela darila. Zato je na poti proti jaslicam ob cesti nabrala plevel. Ta šopek je prinesla k jaslicam. Legenda pravi, da so angeli začutili njeno stisko in navaden plevel spremenili v prelepo rdečo rožo.
Azteki so jo uporabljali za barvanje blaga, pa tudi kot zdravilo
Misijonarji so jo za krašenje cerkva ob božičnih praznikih in procesijah - predvsem zaradi njene rdeče barve, ki se je mešala z zelenimi listi - uporabljali precej prej, kot jo je spoznal svet, ko se je vanjo zaljubil tudi prvi ameriški ambasador v Mehiki Joel Roberts Poinsett. Po njem še vedno nosi svoje angleško ime. Poslal jo je na svojo kmetijo v ZDA, kjer so jo skušali razmnoževati. Vendar niso poznali ustrezne tehnologije. Zanjo je zaslužen vrtnar Paul Ecke, ki je ugotovil njene zahteve, jo pričel razmnoževati in seveda tudi promovirati. Hitro je postala najbolj prodajana rastlina v Severni Ameriki, vključno s Kanado, kasneje pa tudi po vsem svetu. V ZDA ima celo svoj dan, 12. december je uradno dan božične zvezde. Takrat si jo prijatelji podarjajo med seboj.
Zdaj pa si poglejmo še njeno botaniko. Božična zvezda je uradno mleček, njeno botanično ime je Euphorbia pulcherrrima. Je grm z obrobja gozdov Mehike. Razlog za njeno popularnost v času božičnih praznikov je seveda rdeča barva njenih ovršnih listov in tudi dejstvo, da cveti v najkrajšem dnevu, v času praznikov. To pa je posledica njene prilagoditve na razmere v njenem domačem kraju. Vsi vemo, da je Mehika tropsko območje in da tam uspeva veliko bujno cvetočih rastlin. S svojimi skromnimi cvetovi ne bi mogla konkurirati pri privabljanju opraševalcev. Njena prilagoditev je, da se v najkrajšem delu leta lepo obarvajo njeni ovršni listi, med njimi pa so majhne skromne bunkice - cvetovi. Opraševalce najprej pritegnejo rdeče obarvani listi, potem pa hrano najdejo tudi na majhnih, komaj opaznih cvetovih. Druga prilagoditev pa je, da cveti konec rastne sezone, ko druge rastline že počivajo. Tako nima hujše konkurence. Za cvetenje v času božiča potrebuje kratek dan veliko prej. Najmanj 14 ur teme ji moramo zagotoviti že od septembra naprej.
Ker uspeva v tropih, potrebuje čist in vlažen zrak. Zato ji naši prostori, ki so pogosto preveč ogrevani, ne ugajajo. Prav tako ne mara cigaretnega dima. Ker uspeva na obrobju gozdov, zahteva veliko svetlobe, ne mara pa neposrednih sončnih žarkov. Prav tako potrebuje stalno vlažen, vendar ne moker substrat.
Naravna božična zvezda ima manjše obarvane ovršne liste, grm pa zraste tudi do nekaj metrov v višino in tudi širino. V naravi so njeni listi obarvani samo rdeče. Danes pa jo v vrtnarijah najdemo tudi v številnih drugih barvah, od čisto bele do temno ali svetlo roza, oranžne, rumene, rumenozelene, celo pisane. Pogled na te barve v vrtnariji res prinaša veliko miru po živčnem dnevu v službi.
Nakup rastline naj bo zadnji opravek pred odhodom domov. V krajih, kjer uspeva, temperatura le redko pade pod 15 °C in se ne dvigne nad 25. Zelo hitro se prehladi. Zato naj bo avtomobil ob nakupu božične zvezde ogret, predvsem pa se ni dobro še kje ustaviti, ko jo imamo že v avtu. Ko prične odmetavati liste, tega procesa ne moremo več ustaviti. Saj tudi v naravi po cvetenju odvrže liste. Ker jo moramo zadnja leta kupiti zelo zgodaj, da jo sploh še dobimo, moramo torej paziti, da do praznikov na njej ostane čim več listja. Najbolje jo je nabaviti v vrtnariji, kjer ni bila velikokrat premaknjena; tam tudi lepo skrbijo zanje.
Med prenosom naj bo lepo zavita in zavarovana pred hladnim zrakom. Doma jo postavimo v svetel prostor, a ne na sonce. Ne mara sevanja različnih tehničnih naprav, ki jih imamo dandanes veliko. Rada je na okenski polici, a ne tam, kjer bo dolgo na neposrednem soncu. Najbolj ji ustrezajo okna na vzhodu in severu. Zagotovo pa ne bo dolgo lepa na okenskih policah na jugu in zahodu.
Božična zvezda je običajno dokaj suha, ko jo kupimo. Zato je nujno zalivanje. Sama prvi vodi za zalivanje dodam tudi alge. Kasneje, vsaj prve dni, zalivam skoraj vsak dan, ne vem pa, zakaj so tako žejne. Kasneje zadošča tudi enkrat tedensko. Pazite, da se vam povsem ne izsuši. Prav tako vedite, da zvezda ne zna plavati. Zato korenine nikoli ne smejo stati v vodi. V obeh primerih bodo listi hitro odpadli. Poleg tega naj ob zračenju prostorov po njej ne zapiha mrzel zrak. Pozimi gnojenje ni potrebno.
Kaj pa po praznikih? Božično zvezdo lahko obdržimo. V naravi je trajni grm. Po končanih praznikih jo prestavite v svetel, morda nekoliko bolj hladen prostor, če ga imate (nekje okoli 15 °C). Spomladi, ko je dovolj toplo (vsaj 15 °C), jo nujno presadimo v večji lonec in hranilni substrat. Bolje se počuti zunaj, a nekje v svetli senci. Prav tako lahko ostane tudi v stanovanju. Poleti jo tedensko gnojimo. Če bomo dosegli veliko zgornjih (ovršnih) listov, potem bo lepa tudi v času, ko se bodo ti obarvali. Seveda jo moramo dati na toplo, ko nočne temperature padejo pod 18 °C. Če pa želite, da se bo lepo obarvala, ji od septembra naprej zagotovite vsaj 14 ur teme. Drugače pa bo cvetenje nekaj kasnejše. Moja se je zdaj komaj začela barvati. Pa saj je rastlina lepa tudi, ko je zelena!
Pred nami je druga adventna nedelja. To je čas, ki nas uči potrpežljivega čakanja. Seveda nas trgovine od tega uspešno odvračajo. A sama vedno pravim, da naj nam bo ta čas za vzor spomladi, ko nas sončni žarki prehitro vabijo k delu na vrtu. Nas pa zdaj potrebujejo ptički, saj njihova hrana počasi izginja. Poskrbimo tudi zanje. Spomladi in poleti nam bodo vračali z lepim petjem in pomagali v boju s škodljivci.
