Najstarejši filmski LGBT-festival v Evropi letos beleži že 41. edicijo in v tem času se je dogodek dodobra ustalil tudi na več lokacijah zunaj Ljubljane. V Mariboru se bodo ta teden odvrtele tri festivalske projekcije, na Ptuju pa dve. Edina skupna točka teh dveh gostovanj se bo zgodila prav danes, ko bodo ob 19. uri v Mestnem kinu Ptuj in ob 20. uri v Intimnem kinu GT22 v Mariboru zavrteli film Sanjsko življenje (Une vie rêvée, 2024). To je drugi celovečerni film francoskega režiserja Morgana Simona, ki služi kot dokaz, kako široka so lahko obzorja tovrstnih tematsko usmerjenih filmskih festivalov.
V filmu Sanjsko življenje je namreč kvirovstvo bolj obstranska kulisa kot osrednje gonilo pripovedi, zaradi tega je to pravzaprav zelo univerzalna družinska in socialna drama, ki jo lahko gledamo tudi povsem izven tematske zasnove festivala. Pripoved spremljamo iz perspektive Nicole (Valeria Bruni Tedeschi), 52-letne brezposelne matere, ki ima za sabo burno zgodovino nestanovitnega življenja. Pravzaprav se film začne na eni njenih najnižjih točk, ko ji tik pred božičem v banki prekličejo čekovno knjižico in kreditno kartico. Zadeva je toliko bolj kompleksna in delikatna, ker Nicole ne živi sama, temveč s svojim 19-letnim sinom Sergeom (Félix Lefebvre), ki ima počasi dovolj življenja z muhasto mamo. Ti dogodki na mizo prinesejo socialni vidik njunega odnosa, skupaj namreč živita v skromnem socialnem stanovanju v predmestju Pariza. Še toliko bolj pa s tem med materjo in sina vstopi vprašanje prihodnosti njunega odnosa. Kdaj socialno sočutje postane utesnjujoče in kdaj je to priložnost, da vsak zase odpreta novo poglavje v življenju?
Ogled projekcij v Mariboru in na Ptuju je brezplačen
"Nicole vidim predvsem kot nekoga, ki je osamljen in opazuje, kako sin odhaja. Ker ima v življenju le njega, ne zna te ljubezni med njima postaviti na pravo mesto. Gre za težavo v sporazumevanju ter za odnose med starši in otroki v skromnih razmerah," je o svojem filmu za spletno stran Mediapart lani ob izidu filma povedal režiser Morgan Simon.
Oba njegova filma, tako Sanjsko življenje kot prvenec Okus črnila (Compte tes blessures, 2016), obravnavata socialna vprašanja na podoben način, le se da slednji osredotoča na odnos med sinom in očetom. Oba filma sta bila zavoljo večje pristnosti posneta v socialnih stanovanjih. "To je zato, ker sem te situacije tudi sam doživel, in to tako z očetom kot z materjo. Mislim, da so takšni odnosi zelo značilni za današnjo družbo, kar nam veliko pove o negotovosti, ko ločitev od gospodinjstva odnese ne samo starša, ampak tudi eno plačo. V obeh filmih sta otroka edinca, ker sem tudi sam edinec. Gre za mojo lastno izkušnjo in za družbo, kakršno sem opazoval," je povedal režiser.
Ogled obeh projekcij filma Sanjsko življenje, tako tiste v GT22 v Mariboru kot tiste v Mestnem kinu Ptuj, je brezplačen.
