V Sloveniji danes deluje le ena hiša hospic, in to v Ljubljani, ki neozdravljivo bolnim v zadnjem obdobju življenja nudi brezplačno 24-urno celostno paliativno oskrbo. Postavil jo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana leta 2009, njeno delovanje pa je leta 2015, po večletnih prizadevanjih ljubljanske občine, obnovila Lekarna Ljubljana z ustanovitvijo zavoda Ljubhospic. Stavba, v kateri hospic domuje, stoji na mestu nekdanje hiše, ki jo je občini podarila meščanka.
Kljub dolgoletnim opozorilom o pomanjkljivi paliativni infrastrukturi v državi ostaja ljubljanska hiša hospic edina stacionarna ustanova te vrste v Sloveniji. Posledično številni bolniki iz drugih regij bivajo daleč od doma, kar svojcem predstavlja dodatno čustveno in logistično breme. To je še posebej izrazito v severovzhodni Sloveniji. Mestna občina Maribor je zato letos začela intenzivne aktivnosti za vzpostavitev hiše hospic. "Zavedamo se, da je to področje v naši regiji kadrovsko in prostorsko podhranjeno, bolniki pa so pogosto nameščeni v Ljubljani, kar svojcem predstavlja veliko obremenitev," so pojasnili. Ker je vzpostavitev hospica kompleksen projekt, se je občina povezala tudi s Slovenskim društvom Hospic in Mestno občino Novo mesto, kjer že poteka razvoj prve hiše hospic na Dolenjskem.
Prenova starih objektov ni optimalna
Na pobudo mariborske občine je bil konec novembra organiziran delovni sestanek s predstavniki Novega mesta in Hospica. "Ugotovili smo, da stacionarna hiša hospic zahteva namensko zasnovane prostore, ki jih je težko zagotoviti s prenovami starejših objektov, zato se kot optimalna rešitev kaže novogradnja," odgovarjajo na mariborski občini. Poudarjajo, da je za uspešno umestitev objekta ključnega pomena zgodnja vključitev sosedov in lokalne skupnosti, aktivnosti v smeri detabuizacije smrti in ozaveščanja in privabljanja prostovoljcev.
Mariborski predstavniki so na sestanku izpostavili težavo, ki presega lokalne okvire - v Sloveniji ni zagotovljenega sistemskega financiranja za vzpostavitev in dolgoročno delovanje mreže stacionarnih hospicev. "Zasledovati je treba model, ki povezuje zdravstveni, socialni in širši podporni sistem." Ker se ta vprašanja obravnavajo tudi na Strateškem svetu za zdravstvo pod vodstvom dr. Erika Breclja, se bo občina Maribor udeležila seje, na kateri naj bi bila prav tematika hospic oskrbe osrednja točka razprave. Maribor aktivno sodeluje tudi z Ljubhospicem, kjer bo januarja 2026 organiziran strokovni ogled njihovega delovanja. Cilj je pridobiti praktičen vpogled v najučinkovitejšo prakso v državi, ki bi lahko služila kot model za mariborski projekt.
Kaj sledi
V prihodnjih mesecih bo občina nadaljevala iskanje primerne lokacije, dialog s strokovnjaki, pripravo dokumentacije in vključevanje deležnikov. Ambicija je jasna: "Naš cilj je zagotoviti dostopno, kakovostno in celostno paliativno oskrbo v severovzhodni Sloveniji in s tem dvigniti kakovost življenja tako bolnikov kot njihovih svojcev." Z vzpostavitvijo prvega hospica v regiji bi Maribor naredil pomemben korak k bolj pravičnemu in humanemu sistemu, takemu, ki življenju ne odvzema dostojanstva niti takrat, ko se izteka.
