Ko na parkirišču pred trgovino ni več niti enega samega nakupovalnega vozička, je jasno: v trgovini je gneča. Potem pa stopiš skozi vrata, zagledaš vozičke, naložene do vrha, in se najprej vprašaš, ali morda kaj delijo zastonj ali pa ljudje zaradi dogajanja v svetu že panično kopičijo zaloge. Toda že bežen pogled v vozičke razkrije, da v njih ni kriznih izdelkov. Nikjer ni videti gore toaletnega papirja, vreč moke ali paketov kvasa. Namesto tega so vozički polni pršuta, pralnih praškov, piva, sokov, gaziranih pijač, sladkarij in - predvsem - testenin.
"Sem prihajamo po pralne in pomivalne detergente"
"Na Hrvaškem so cene podivjale"
Supermarket Ipercoop v nakupovalnem centru Montedoro v Miljah ob koncih tedna poka po šivih. Prodajne police se praznijo hitreje, kot jih zaposleni lahko napolnijo. A če mislite, da so nakupovalno evforijo povzročili Italijani, se motite. Kupci so predvsem iz Hrvaške, nekaj pa tudi iz Slovenije. Resda so bile ob našem obisku registrske oznake KP, LJ in GO v manjšini - parkirišče so večinoma zasedali avtomobili s hrvaškimi tablicami PU, ZG in RI.
"Po tedenske ali mesečne nakupe hodimo čez mejo. Če ne gremo v Slovenijo, se zapeljemo v Trst. V teh dveh državah se bolj splača nakupovati kot doma. Na Hrvaškem so cene podivjale," sta pri blagajni pojasnjevala mlada Hrvata. Njuna razlaga je bila sicer skromna, dejala sta, da imata v vozičku "vsega po malo". A ko sta nakup zlagala na tekoči trak, je pri blagajni nastal zastoj. Alkoholne in brezalkoholne pijače, mesni izdelki, testenine, začimbe, omake, sir, klobase, slani prigrizki, jogurti, zelenjava in sadje. Vsega precej več kot "po malo". Ko sta preračunala, sta povedala, da sta za nakup v Miljah plačala približno 30 do 40 odstotkov manj, kot bi za enakega na Hrvaškem.
"Splača se," sta zatrdila v en glas. "Pa še lep sobotni izlet si narediva." Na poti domov v Buzet se namreč nameravata ustaviti še v Izoli. Na sladoled bosta šla, ker menda tudi kepica sladoleda pri nas stane manj kot pri njih.
Podobna je zgodba družine iz Zagreba, ki v Trst redno prihaja po nakupih. "Vsaj enkrat na mesec pridemo sem in potrošimo okoli 200 evrov. Doma bi za enak nakup plačali 300 ali še več," so povedali. Tudi v Slovenijo pogosto zavijejo, predvsem v Hofer blizu meje, včasih pa celo na Ptuj, kjer opravijo večje nakupe. Kot pravijo, je tudi Slovenija postala cenejša od Hrvaške. Na vprašanje, kaj povzroča takšno draginjo pri njih, je oče samo skomignil z rameni in kratko pripomnil: "Požrešni politiki. Kdo pa drug."
Koliko stane pivo?
A med kupci niso bili samo Hrvati. V trgovini smo srečali tudi precej Slovencev, predvsem iz Kopra, Pirana, Portoroža, Sežane, pa tudi Ljubljane. "Sem prihajamo po pralne in pomivalne detergente," je povedala ena od kupk z Obale. "Pa po kakšno omako, testenine, Fructalov sok, penino, piškote, slane prigrizke ali sadje. Vse to je cenejše kot pri nas, sploh ko so akcije. Na primer detergent za pranje perila v 1,845-litrski embalaži se trenutno prodaja s 40-odstotnim popustom, za 4,49 evra. Poleg tega je izbira v Italiji boljša, da o zelenjavi sploh ne govorimo."
Posebno pozornost pa je pritegnil nakupovalec, po govorici sodeč iz Celja, ki je v voziček zložil kar osem paketov piva Laško. Razlog je preprost. V Miljah boste za 0,66-litrsko steklenico piva Laško odšteli 1,09 evra, pri nas v Sparovih trgovinah pa za 0,5-litrsko steklenico 1,47 evra. Če kupite 22 piv, je nakup v Italiji za 8,36 evra cenejši, ob predpostavki, pri čemer je tamkajšnja steklenica za povrh še za 0,16 litra večja.
