Adolf Hitler se je poročil tik pred smrtjo, manj kot 40 ur kasneje je zapustil oporoko

Adolf Hitler in Eva Braun sta se poročila v zgodnjih jutranjih urah 29. aprila 1945. Obred sta izpeljala v Führerbunkerju pod Berlinom, medtem ko so sovjetske čete že prodirale v mesto.

Adolf Hitler in Eva Braun. 
Adolf Hitler in Eva Braun. 
Profimedia
Datum 29. april 2026 12:48
Čas branja 2 min

Poročni obred v vojni sobi bunkerja je potekal zelo skromno, kar je odražalo takratne razmere. Obred je vodil Walter Wagner, nižji uradnik iz Goebbelsovega ministrstva za propagando, kot priči pa sta prisostvovala Joseph Goebbels in Martin Bormann. Eva Braun, ki ga je več let tajno ljubila, je tako končno dobila uradno priznanje kot njegova soproga.

Njun zakon je trajal manj kot 40 ur. Zakonca sta namreč 30. aprila, ko sta se soočila z neizbežnim porazom, naredila samomor in umrla.

Takoj po poroki je svoji tajnici Traudl Junge narekoval osebno oporoko in politični testament. Eva Braun je v tistem času pisala zadnje pismo svoji sestri. Oporoka je vsebovala dva ločena dela. V osebnem delu je Hitler zahteval, da vse njegovo premoženje preide v roke Nacional-socialistične nemške delavske stranke (NSDAP) oziroma nemški državi, če stranka ne bi več obstajala. Posebej je poudaril svojo umetniško zbirko. Slike, pohištvo in osebne predmete je namenil za načrtovano galerijo v Linzu, mestu, ki ga je imel za svoj dom. Eve Braun v kontekstu dedovanja ni izrecno omenil, temveč jo je navedel le kot svojo soprogo.

V podzemnem bunkerju sta se 29. aprila 1945 na kratki civilni ceremoniji poročila.
V podzemnem bunkerju sta se 29. aprila 1945 na kratki civilni ceremoniji poročila.
Profimedia

Zadnje politične odločitve pred koncem

Politični del oporoke je močno prežemala nacistična ideologija. Hitler je ponovno izrazil svoje antisemitske poglede in Jude obtožil, da so povzročili vojno. S tem je poskušal upravičiti svoja dejanja med vladavino. V dokumentu je pozval k nadaljevanju boja proti nasprotnikom in izkazal globok prezir do zavezniških sil.

Da bi zagotovil nadaljevanje svojega režima, je za predsednika rajha imenoval admirala Karla Dönitza, Josepha Goebbelsa pa je postavil za kanclerja. Prav tako je izrecno zahteval, naj njegovo telo po smrti sežgejo. Želel je namreč preprečiti, da bi njegovi posmrtni ostanki padli v roke sovražnika.

Dokumente je podpisal ob četrti uri zjutraj 29. aprila. Bormann in drugi sodelavci so kasneje poskušali kopije oporoke pretihotapiti iz bunkerja. Ko so zavezniki dokumente po vojni našli, so ti postali pomemben zgodovinski zapis, ki razkriva diktatorjevo razmišljanje v njegovih zadnjih urah.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali se udeležujete prvomajskih kresovanj?
Da, redno.
8%
16 glasov
Da, vendar poredko.
29%
60 glasov
Sem že bil, pa ne bom šel več.
14%
30 glasov
Ne, ta način praznovanja mi ni všeč.
30%
62 glasov
Ne, raje zjutraj zgodaj vstanem.
19%
39 glasov
Skupaj glasov: 207
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.