Toliko vsega dobrega je v njem. Med vsebuje od 18 do 20 odstotkov vode, povprečno 76 odstotkov sladkorjev, pa tudi vitamine, minerale, encime, kisline, beljakovine, flavonoide in aromatične snovi. Med sladkorji je največ fruktoze (do 42 odstotkov) in glukoze (do 36 odstotkov), od 1 do 4 odstotke je saharoze in še nekaj je višjih sladkorjev. Vsebuje vitamine skupine B in vitamin C, hormone in encime, od 3 do 4 odstotke medu pa sestavljajo minerali, kot so fosfor, kalij, magnezij, železo, cink, kalcij in mnogi drugi.
Sestavni del medu so tudi kisline (solna, fosforna, ocetna, mlečna, jabolčna …), beljakovine in aminokisline (iz nektarja in cvetnega prahu), flavonoidi – rastlinska barvila in eterična olja, ki dajejo medu aromo. Odsvetovano ga je segrevati nad 40 stopinj Celzija (predvsem ga dolgotrajno izpostavljati višjim temperaturam), saj so številne snovi, ki sestavljajo med, zelo občutljive za temperaturo, med njimi tudi snovi, ki se jim pripisuje protibakterijsko delovanje. Zato dajemo med v že nekoliko ohlajen čaj - toliko vroč, da ga lahko pijemo.
Okvirno se za zdrave ljudi priporočajo tri ravne žlice medu na dan, za bolnike pa tudi več - odvisno je od bolezni in navodil zdravnika. V kontroliranih količinah lahko med uživajo tudi diabetiki. Redno uživanje blagodejno vpliva na uravnanost krvnega tlaka, na bronhije, z njim odpravljamo nespečnost, lahko okrepimo delovanje jeter, uredimo odvajanje blata ...
