Kot vsako prvo oktobrsko nedeljo je Nova Slovenska zaveza v sodelovanju z župnijo Teharje pripravila spominsko slovesnost v spomin tam pomorjenim. Letošnja, jubilejna, je sicer zaradi dežja potekala v bližnji cerkvi, kjer je celjski škof Maksimilijan Matjaž v pridigi opomnil, da bi bilo sicer primerneje, če bi se slovesnost odvila v teharskem spominskem parku, "ki je eden redkih, žal preredkih, urejenih krajev spomina, ki sta jih bili sposobni slovenska družba in država postaviti v osemdesetih letih po teh krutih zločinih, od katerih jih že 34 živimo v demokratični državi," je dejal škof ter nadaljeval: "Še vedno jih na tisoče leži brezimno zakopanih po številnih znanih in neznanih moriščih po naši državi, še vedno so kosti izkopanih žrtev nevredno odložene v plastičnih vrečah in čakajo na končanje političnega ignorantstva in na naše spreobrnjenje, da jih dostojno pokopljemo in sprejmemo očiščene v narodno občestvo."
Ista družba ostaja hladna
Osrednja govornica bi tokrat morala biti podpredsednica Nove slovenske zaveze Helena Jaklitsch, a je njen govor prebrala njena sestra Katarina Jaklitsch-Jakše. Kot je dejala, sicer ni točnega podatka, koliko je bilo na tem in bližnjih moriščih umorjenih. "Storilci so se potrudili, da za storjenim zločinom ne bi ostala nobena sled: na mrtve so nasuli tone smeti, nad njimi zgradili ceste, z dinamitom zasuli jame in nanje zasadili smreke. Tisti, ki so zaukazali ta strahoten zločin, ki je rodil prek sedemsto morišč, so zapovedali molk o zločinu," je zapisala Helena Jaklitsch in opomnila, da je molk gotovo "tiščal" tudi rablje. "Kakšno moro so nosili v sebi tisti, ki so dan za dnem pred brezni ali rudniškimi jarki streljali na nedolžne, razgaljene žrtve, toda ko je prišla svoboda, o tem niso smeli spregovoriti. Niti besede o tem, da jih znotraj razjeda zločin, ki ga morda niti niso hoteli."
"Kosti izkopanih žrtev še vedno čakajo na končanje političnega ignorantstva"
Kot je nadaljevala, smo kot družba prišli tako daleč, da smo se "sposobni pretreseno spominjati Srebrenice, ne zmoremo pa pretresenega spomina na po obsegu še hujši zločin, ki se je zgodil pri nas. Dnevno poslušamo o grozotah v Gazi. Zgroženo preštevajo mrtve palestinske otroke, nas pozivajo k brezkompromisni solidarnosti s Palestinci ter terjajo sankcije proti temu zločinu. Toda ta ista družba, ti isti ljudje ostajajo popolnoma hladni, brezčutni do pomorjenih otrok v Matjaževi jami pri Pevnem nad Škofjo Loko - do mater, ki so jim sredi teharskega taborišča iz rok trgali njihove otroke," je izpostavila.
"Molk je gotovo ʼtiščalʼ tudi rablje"
Zamer več ne bi smeli gojiti
Slovesnosti se je na povabilo tamkajšnjega župnika udeležil tudi celjski župan Matija Kovač. Celjska občina je z Muzejem novejše zgodovine pred kratkim postavila trajno obeležje otrokom s Petrička, kamor so nameščali otroke teharskih taboriščnikov. "Zgodovine žal ni mogoče spremeniti, naša obveza in moralna dolžnost pa je, da ohranjamo pietetni spomin na žrtve viharnih in tragičnih časov po vojni, na dogajanje, ki predstavlja temno stran naše zgodovine. Ta tradicionalna spominska slovesnost predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju spomina na žrtve in dogodke, ki so močno zarezali v naše narodno tkivo in se ne bi smeli nikoli več ponoviti," je opisal župan in se zahvalil vsem, ki verjamejo v slovensko spravo. "Moja generacija, vsaj želel bi si, da bi bilo tako, do obdobja pred 80 leti, predvsem pa do naših dedov, ne bi smela več gojiti nobenih zamer. Je pa, verjamem in za to si prizadevam tudi v vlogi župana, pripravljena gojiti pieteten, spoštljiv odnos do zgodovine in do vseh njenih žrtev," je še dejal Kovač.
